Sedovnik je prepričan, da je dvig DDV-ja na nekatere dejavnosti povsem nesmiseln. Foto: BoBo
Sedovnik je prepričan, da je dvig DDV-ja na nekatere dejavnosti povsem nesmiseln. Foto: BoBo

Po besedah namestnika generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Pavla Sedovnika je večina zaposlenih v frizerskih storitvah, storitvah čiščenja oken in zasebnih gospodinjstev ter dobavi lončnic, sadik in rezanega cvetja samozaposlenih (62 odstotkov v frizerski dejavnosti, 64 odstotkov čistilcev objektov in 58 odstotkov cvetličarjev in vrtnarjev). "Dvig DDV-ja je zato vprašanje preživetja približno 3.000 teh malih podjetij, saj ta dvig pomeni tudi dvig cen," poudarja Sedovnik.
Dvig cen pa pomeni tudi upad prometa, ki je že zdaj, kakor OZS-ju sporočajo nekateri člani, skoraj 40-odstoten, dodaja. Opozarja, da se velikokrat gleda le nekaj frizerjev v večjih mestih, a frizerji obstajajo tudi v manjši krajih, kjer je število njihovih strank močno omejeno.

Dvigu DDV nasprotujejo sindikati in delodajalci.

Višji DDV, manj delovnih mest?
Sedovnik meni, da bi dvig DDV-ja lahko potisnil še več ljudi v sivo ekonomijo, s čimer bi prišlo tudi do nelojalne konkurence. Opozarja tudi, da imata npr. Avstrija in Italija na cvetličarstvo v veljavi nižje davčne stopnje. "To pomeni, da bi bili slovenski obrtniki v obmejnih krajih manj konkurenčni," pravi. To pa na koncu vodi v odpuščanje, poudarja.
Po podatkih zbornice je bilo konec leta 2011 v frizerski dejavnosti zaposlenih 2.626, v dejavnosti čiščenja objektov 4.920 in v cvetličarski dejavnosti 2.675, skupaj torej prek 10.000 zaposlenih.
Izkupiček bo pičel
Drugo vprašanje pa se po mnenju zbornice poraja, kakšen izkupiček bo država sploh imela. Po njihovih podatkih s 3. oktobra letos je bilo v frizerski dejavnosti 2.667, v dejavnosti čiščenja objektov 1.204 in v cvetličarski dejavnosti 1.000 podjetij.
Po oceni zbornice v frizerski dejavnosti 25.000-evrskega praga za obračun DDV-ja ne dosega 72 odstotkov, v dejavnosti čiščenja objektov okoli 56 in v cvetličarski dejavnosti 38 odstotkov vseh podjetij letno ne zasluži 25.000 evrov.
Dejanske podatke o prometu podjetij ima le Durs, opozarja Sedovnik. Z višjim pragom pa bo izkupiček še manjši, zato je davek povsem brez vsebine, še pojasnjuje. V zvezi s smiselnostjo in načrtovanim izkupičkov davka smo naslovili vprašanja na ministrstvo za finance, odgovore pa še čakamo.