Aktualna svetovna gospodarska kriza je namreč pokazala na odprtost oziroma odvisnost slovenskega gospodarstva od trgov EU-ja, pojasnjuje premier in dodaja, da si vlada tako na institucionalni kot operativni ravni prizadeva za podporo gospodarstvu pri vstopanju na nove trge. Primer sta zadnja državniško-gospodarska obiska v Libiji in Kazahstanu.

Pahor je s tem odgovoril na vprašanje poslanca Franca Jurija (Zares), ki ga je zanimalo, kako namerava vlada pomagati podjetjem pri prodoru na nove trge.

Poslanca Andreja Vizjaka (SDS) pa so zanimale zamude na področju energetike, med drugim pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Poleg tega je spraševal, zakaj bo očitno sprejet najprej nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire in šele nato nacionalni energetski načrt kot strateški dokument.

Premier je odvrnil, da pri načrtovanju slovenske energetske politike ne prihaja do zastojev. Nacionalni energetski program nastaja v skladu s časovnico, osnutek programa bo v javni obravnavi predvidoma aprila 2010.

Veriga elektrarn na Savi do leta 2015
Gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi je glede na zakonske roke za zdaj še v okviru terminskih načrtov, torej ne zamuja. Po zakonu naj bi se končala leta 2015, dozdajšnji različni zapleti pa kažejo, da bi se to lahko zgodilo kakšno leto pozneje.

Veriga hidroelektrarn na srednji Savi, največji posamični projekt proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, pa zamuja za štiri leta, in to zato, ker ministrstvo za gospodarstvo v preteklem mandatu ni podalo pobude za izdelavo državnega prostorskega načrta za verigo teh elektrarn, je še navedel Pahor.