Dobavitelji hrane v vrtcih, šolah, samostojni podjetniki, zunanji svetovalci, pa tudi velika podjetja - to je le nekaj poslovnih subjektov, ki morajo z januarjem proračunskim uporabnikom izstaviti račun v elektronski obliki.

"Pričakujemo, da bo v enem letu v javni sektor prišlo šest milijonov računov," ocenjuje Aleksandra Miklavčič, direktorica uprave za javna plačila.

Storitev izdaje e-računa že zdaj omogočajo poslovne banke in zasebni ponudniki, oboji pa storitev zaračunavajo. "Stroški pri e-računu so bistveno manjši kot pri papirnem računu, seveda pa morate kriti strošek, ki ga povzročite s svojim pošiljanjem," pojasnjuje Miklavčičeva.

Za manjše izdajatelje, kot so na primer samostojni podjetniki, ki ne izdajo več kot petih računov mesečno, so na uradu pripravili brezplačno aplikacijo, dostopno na njihovi spletni strani.

Prihranek pri papirju in do uporabnika prijazno
Sicer do zdaj neobvezna izmenjava e-računov med proračunskimi porabniki poteka že od leta 2010, še daljšo prakso na tem področju imajo večja zasebna podjetja. "Vsako leto prihranimo okoli 15 ton papirja, kar je kar lepa količina. Drug vidik je pa poslovni, ker je tudi do uporabnika na drugi strani prijazen - lahko ga uvozi v svoj sistem, če je poslovni uporabnik, ali plača z enim klikom v spletni banki, če je zasebni uporabnik," pravi Boštjan Škufca Zaveršek s Simobila.

Pravi pomen bodo e-računi dobili z množično uporabo tudi med zasebnimi podjetji, kjer pa izdaja e-računa ni predpisana. Če ga ne izdate proračunskemu porabniku, za to ne boste kaznovani.

"Sankcij po zakonu ni, vendar proračunski uporabnik krši zakon, če prejme papirni račun. Ocenjujemo, da ne bo zainteresiran poslovati z vami, če niste pripravljeni na izdajo e-računa," meni Miklavčičeva.

Aplikacije za pošiljanje e-računov pa teh ne shranjujejo. Izdajatelj, ki je po zakonu dolžan izdan račun hraniti več let, mora tega shraniti na svoj računalnik ali na drug nosilec računalniških podatkov.