Največ nadzornikov, ki so bili tako ali drugače povezani z državno politiko, je bilo v energetskih družbah in prometu. Izstopajo tudi panoge, kjer so v lastništvu udeležene še lokalne skupnosti - torej pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki. Prav tako je bilo prek nadzornikov veliko vmešavanja politike v trgovini in predelovalni dejavnosti. Četrtina od 3.368 nadzornikov jih je bilo vsaj dvakrat imenovanih v nadzorne svete podjetij.

"Skoraj 50 odstotkom od teh nadzornikov se da dokazati politično pripadnost, in to na podlagi javnih evidenc, ki so dostopne," pojasnjuje profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Nižja produktivnost, kjer se vmešava politika
Letna produktivnost je bila v podjetjih, kjer so bili politično nastavljeni nadzorniki, za 2,5 odstotka nižja kot v tistih družbah, kjer takšnega kadrovanja ni bilo. Zato se je v desetih letih nabralo kar za 1,5 milijarde evrov izgube, ugotavlja raziskava.

"To je seveda samo neposredni učinek, koliko je tistega posrednega učinka, je pa seveda šele drugo vprašanje, ki se bo pokazalo bolj dolgoročno," dodaja Domadenikova.

Velik vpliv v našem gospodarstvu imajo ljudje, ki so povezani s paradržavnimi skladi - Slovensko odškodninsko družbo in Kapitalsko družbo. "V menjalnem sektorju, to je tisti sektor, ki deluje na svetovnih trgih, torej izvozniki, je bilo teh političnih kadrovanj očitno manj kot v nemenjalnem sektorju, torej sektorju, ki delujejo samo na trgu Slovenije," pojasnjuje.

Cena, ki jo plačujemo davkoplačevalci zaradi tako imenovanih politično okuženih nadzornikov, je velika: manjša rast gospodarstva od potencialne in slabše storitve.

Vlasta Tifengraber, TV Slovenija