Delež, ki ga v slovenskem gospodarstvu predstavlja obrambna industrija, se je v zadnjih dvajsetih letih zelo zmanjšal. Foto: MMC RTV SLO
Delež, ki ga v slovenskem gospodarstvu predstavlja obrambna industrija, se je v zadnjih dvajsetih letih zelo zmanjšal. Foto: MMC RTV SLO

V Grozdu obrambne industrije Slovenije so prepričani, da slovensko gospodarstvo potrebuje napredovanje in razvoj vojaške industrije, ki bi bila lahko za Slovenijo gospodarsko pomembnejša.

Prepričani so, da je ta segment industrije zapostavljen in da so možnosti, ki bi jih Sloveniji predstavljali tuji trgi, prezrte. Slovenska vojaška industrija - nekoč močan dobavitelj predvsem jugoslovanskim oboroženim silam - danes predstavlja majhen delež v slovenskem gospodarstvu. Ob možnostih, ki nam jih ponuja članstvo v mednarodnih organizacijah, pa je letni izvoz na ravni okoli šest milijonov evrov po mnenju Grozda premajhen.

Kdo je obrambna industrija v Sloveniji?
Grozd obrambne industrije je bil pred dvema letoma ustanovljen kot gospodarsko interesno združenje in ima danes 26 članov, ki skupaj zaposlujejo okoli 3.500 ljudi. Podjetja skupaj ustvarijo 685 milijonov evrov prihodkov, toda večji delež ta podjetja ustvarjajo s svojimi "civilnimi programi", zato tudi ni natančno zbranih podatkov, katera na področju obrambne industrije ustvarijo največ prometa.

Med podjetji, ki so združena v Grozdu, so tudi ravenska Sistemska tehnika Armas, jeseniški Acroni, Fotona, Arex, Veplas, S&T, Iskra sistemi in Iskra Kondenzatorji.

Prihodnost industrije
Po mnenju direktorja Grozda obrambne industrije Slovenije Jožeta Renarja Sloveniji manjka industrijska politika. Tako politiko bo treba oblikovati, saj bo le tako mogoče zagotavljati dolgoročno perspektiven položaj osnovi svojega izvoza in mednarodne konkurenčnosti - industriji. Pri tem Renar opozarja na vojaško industrijo in vpliv, ki ga ima ta v članicah EU-ja na vse druge sektorje industrije.

Tako so v Grozdu prepričani, da je pomembno tudi sodelovanje s Slovensko vojsko in ministrstvom za obrambo. V pripravi je program sodelovanja, ki zajema splošne okvire in bo pripomogel k temu, da bosta imeli lahko obe strani realna pričakovanja, kako lahko pripomoreta k skupnemu cilju, to je razvoju te industrije. "Program je v zaključni fazi usklajevanja, računamo da bo najpozneje v roku meseca dni usklajen in potem tudi podpisan," je napovedal Renar.