Po dogovoru z vlado so sindikati tako poslali svoje predloge za izhod iz krize in zagon gospodarstva, so pojasnili na novinarski konferenci. Vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v uvodu poudaril, da ukrepi, uperjeni proti socialni državi, ne morejo biti prava pot.

Po njegovem mnenju mora biti v ospredju gospodarska rast in šele nato zmanjševanje proračunskega primanjkljaja. A sta na žalost v ospredju religiozni številki, trije odstotki BDP-ja primanjkljaja in 60 odstotkov BDP-ja javnega dolga. "Naši politiki niso v stanju evropski politiki reči ne. Razprodaja se tisto, česar se ne bi smelo prodati. Prodaja Telekoma Slovenije pa razgalja filozofijo naše vlade," je prepričan.
In kaj sindikati predlagajo vladi? Izpostavljamo le nekatere ukrepe, v celoti pa si jih lahko ogledate v pripeti datoteki: uvedba davčnih blagajn (v proračun naj bi se nateklo okoli 300 milijonov evrov), pregled vseh(!) menedžerskih odkupov podjetij brez izjem, skupna javna naročila, manjše število občin, odprava birokracije, a ne na račun slabših standardov varstva, energetska prenova stavb, povečanje kupne moči prebivalstva z zaustavitvijo rezov v plače in pokojnine, revizija bančnih posojil, danih brez ustreznih zavarovanj, povečanje učinkovitosti korporativnega upravljanja, sanacija bančnega sistema, revizija kazenske zakonodaje in spremembe insolvenčne zakonodaje, ukinitev veriženja podjetij, združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ...

GZS: Sindikalni predlogi problem, ne rešitev
Na sindikalne predloge so se že odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer poudarjajo, da predlogi niso finančno vzdržni. V GZS-ju sicer menijo, da sindikati pravilno ugotavljajo, da bruto domači proizvod drastično pada, da se število delovno aktivnih zmanjšuje in da se število stečajev povečuje, a so ključni predlogi sindikatov za GZS vseeno nevzdržni in tudi neodgovorni.

Pri tem na GZS-ju izpostavljajo sindikalno zavračanje nove pokojninske reforme in nadaljevanja reforme trga dela, njihove zahteve po višji obdavčitvi dohodka pravnih oseb in višji minimalni plači ter obenem po več delovnih mestih. V GZS-ju so še izpostavili, da sindikati "zahtevajo umetno povečanje kupne moči in domače potrošnje, kot da se ni že v zadnjih petih letih jasno pokazalo, da ta recept, ki temelji na zadolževanju, ne deluje."

"Sindikati vodijo staro ekonomsko politiko"
V GZS-ju so še zapisali, da je posledica ravno takšnih predlogov sindikatov past zadolževanja, označili pa so jih za del "stare ekonomske politike". "V Sloveniji nimamo več časa za ideološke razprave, nujne so pragmatične poteze. Preobrat je možen le z novo ekonomsko politiko, novim družbenim dogovorom med delom, kapitalom in politiko, ki bo temeljil na novih delovnih mestih v gospodarstvu in na izvozu," menijo v GZS-ju.

Kljub kritikam pa GZS nekatere predloge sindikatov priznava za dobre. Med njimi so, kot so zapisali, nekateri "na področju zdravstva, uvedbe davčnih blagajn in učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora, strateških infrastrukturnih naložb, energetske obnove nepremičnin, odprave birokratskih ovir, povečanja učinkovitosti korporativnega upravljanja, ureditve študentskega dela in tako naprej".

Dvoličnost delodajalcev
Po mnenju sindikalista Branimirja Štruklja so delodajalci dvolični, saj po eni strani zahtevajo manj zaposlenih, po drugi strani pa hočejo ombudsmana pri vladi, kar pomeni nove zaposlitve, spodbude za turizem, mala in srednja podjetja ipd. Pri tem se je vprašal, od kod naj pride denar, če vlada neprestano niža davke. "Težava je v tem, kako je slovensko gospodarstvo vodeno, stroški dela pa so padli najbolj in so pod povprečjem EU-ja," je opozoril in dodal, da stroški dela ne morejo biti več vodilo, delodajalci in vlada pa hočejo državo speljati v konfliktno smer.
Drago Lombar iz sindikata KNSS Neodvisnost je pripomnil le, da v poslanem dokumentu poskušajo ponovno uvesti socialni dialog, ki je povsem zastal. Zdenko Lorber iz sindikata Alternativa pa se je vprašal, ali si ta vlada sploh še zasluži roko sodelovanja.
Opozoril je, da če ne bo vlaganj v infrastrukturo, se bo oslabilo poslovanje številnih podjetij. Dotaknil se je tudi dogajanja v Luki Koper, ki po njegovem mnenju kaže, da državno premoženje ni državno, ampak v rokah vlade ali pa kakšne lokalne skupnosti. Želijo tudi vnovič predlagati, da se predstavnike zaposlenih vključi v nadzorni svet Soda.
Nova delovna reforma bo šla težko skozi
Predsednik sindikalne centrale KS 90 Peter Majcen pa je opomnil, da nabor ukrepov ni popoln, in če bo vlada pokazala voljo, so jih pripravljeni tudi dopolniti. Po njegovih besedah že poteka komisijsko usklajevanje o delu na črno, o inšpekciji za delo in o sistemski razdolžitvi. Opozoril pa je, da bodo zelo težko spet odprli pogajanja o spremembah delovne zakonodaje in da ne bodo dovolili deregulacije v trgovini.
Janez Posedi (Pergam) pa se je vprašal, kaj v teh mesecih počne komisija za preprečevanje korupcije, saj od začetka leta ni pokazala veliko dejavnosti. "Postavlja se vprašanje, ali smo želeli kapitalizem. Odgovor je ne. Želeli smo socialno-tržno gospodarstvo, kot je v Švici, Avstriji in Skandinaviji," je podučil zbrane. Prepričan je, da ne plačujemo visokih kreditov, ker smo prezadolženi, ampak ker ne vemo, kaj početi čez pet let. Po mnenju predsednika Branka Celinška (Solidarnost) pa je ključna težava Slovenije v tem, da se ukvarjamo samo še s posledicami in nič več z vzroki.