Mencinger je v Gospodarskih gibanjih kritično ocenil, da so predlogi gospodarstva za davčno razbremenitev in za zagon razvoja in konkurenčnosti ter izvedbo strukturnih reform in sanacijo bančnega sistema le predvidljiva utvara.

"Ne, ker jih vlada ne bi hotela upoštevati, ampak ker si z njimi ne more pomagati," je dejal Mencinger. Predlogi se mu večinoma zdijo neuporabni, saj pri nekaterih vidi bolj kot ne izraz želenih ciljev. Za druge pa meni, da bi se jih morali držati bolj delodajalci kot država. Med predlogi pa je vse preveč "samoumevnih resnic".

Predlagatelji namreč po njegovih opažanjih ne marajo številk, ignorirajo podatke in slabo razumejo delovanje gospodarstva. "Zato bo usoda dokumenta podobna usodi podobnih dokumentov, naših ali evropskih. Nekaj časa se bo spodobilo govoriti o njem, nato pa bomo nanj pozabili," je zapisal Mencinger, ki poziv k neizprosnemu boju proti sivi ekonomiji kot precej demagoški, predlog za uvedbo socialne kapice pa se mu zdi v trenutnih razmerah vsaj nedostojen.

Gospodarstveniki ne razumejo delovanja nacionalnega gospodarstva
Gospodarstvenikom tudi očita, da jim pri zahtevah po racionalnejšem upravljanju v javnem sektorju in po krčenju javnofinančnih izdatkov ni veliko mar za podatke in da ne razumejo delovanja nacionalnega gospodarstva.

Javni sektor je pač pomemben del bruto domačega proizvoda (BDP), njegovo krčenje pa privede do negativnih povratnih učinkov na zasebni sektor. Obseg javnega sektorja v BDP-ju pa je po njegovih besedah v Sloveniji glede na evropsko povprečje povsem normalen.

Pri sanaciji bančnega sistema pa Mencinger opozarja na oviro, imenovano Evropska komisija. Prej je namreč pozivala k hitenju, zdaj pa ta proces zavira. Ob tem poudarja, da je slovenski sistem le dve tisočinki evropskega, pri operaciji pa gre v veliki meri za pomoč države državi. Po njegovem mnenju bi morali že pred leti izdatneje dokapitalizirati bančni sistem.