Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc je poudarila, da zadnje dražitve kmetijskih surovin že dražijo prirejo živali in mleka ter predelavo živil. Preskrbljenost s sojo, koruzo in žiti pa bo bistvenega pomena za prirejo živali. Povpraševanje se veča, Slovenija pa je v celoti odvisna od uvoza soje in sladkorja.

Polovico potrebne pšenice (157.522 ton) uvozimo, koruze pa smo lani uvozili 175.122 ton, je še pojasnila. Skupina Žito je najbolj odvisna od cene pšenice, ki je osnovna surovina za njihov nosilni steber, sledijo cene sladkorja, moke durum, riža in kakava, ki so tudi Žitove najbolj strateške surovine. Posledično so zato izpostavljena prav živila iz teh surovin - najbolj kruh in pekovski izdelki ter izdelki iz stebra konditorstvo, so izpostavili v Žitu.

Višjim cenam se bomo težko izognili
Kje se bodo cene pšenice, ki se v zadnjih dneh tudi na svetovnem trgu precej višajo, ustavile, je težko napovedati, saj se žetev v Evropi še ni končala, pravijo v Žitu.
Z notranjimi ukrepi še brzdajo rast cen, če se bo gibanje rasti cen surovin nadaljevalo, pa bodo prisiljeni razmisliti o dvigu prodajnih cen, vendar je v tem trenutku prezgodaj ugibati kdaj in za koliko, so dodali.

V Mercatorju so napovedali, da se bodo, če bodo dobavitelji višali cene, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev. Za zdaj od dobaviteljev še nimajo napovedi sprememb nabavnih cen, je pa verjetno, da se bo pri nekaterih skupinah živil to zgodilo. Tudi do zdaj so se maloprodajne cene višale manj in pozneje, kot so nabavne cene višali dobavitelji, so še pojasnili v trgovcu.