Dolg države naj bi se letos povečal za med tri in štiri milijarde evrov. Foto: EPA
Dolg države naj bi se letos povečal za med tri in štiri milijarde evrov. Foto: EPA
S&P skrbi politični položaj in slaba banka

Ocena Slovenije je tako z A padla na A-, razlog za padec pa sta možnost povečanja bremena dolga zaradi podpore državnim bankam in možnost nezanesljivih obetov gospodarske rasti.

Agencija opaža rast tveganj pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, saj ti omejujejo sposobnost države za izvedbo ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.

Javni dolg gor, primanjkljaj dol
Državna pomoč bankam bo po predvidevanjih agencije slovenski dolg povečala za od tri do štiri milijarde evrov, tako da bo javni dolg do konca leta narasel na 59 odstotkov BDP-ja. Hkrati pa se bo proračunski primanjkljaj zaradi reform in petodstotnega znižanja plač v javnem sektorju letos za tri odstotke znižal.

Zaskrbljeni GZS
Zaradi znižanja bonitetne ocene Slovenije pri bonitetni agenciji Standard & Poor's (S&P) so se z zaskrbljenostjo odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Potrebujemo močno in stabilno vlado, ki bo z jasnimi ukrepi ustavila nadaljnje padanje bonitetnih ocen Slovenije," so zapisali na GZS-ju, kjer menijo, da S&P upravičeno opaža vse večja tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov.

To po mnenju GZS-ja omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti. "Nahajamo se v dvojnem krču - kreditnem in zaposlitvenem. Ni dovolj posojil niti za zdrave poslovne projekte. Obenem pa številni poslovneži zaradi negotovosti ne zaposlujejo več celo v primerih, ko bi lahko pridobivali naročila," so zapisali na GZS-ju, kjer tudi menijo, da poročilo S&P jasno kaže nujo po radikalnejši reformi trga dela in čimprejšnji učinkoviti zdravstveni reformi.

"Ob upoštevanju pravne države to pomeni urgentno zagotovitev stabilne vlade, ki bo lahko v najkrajšem možnem času sanirala javne finance, obenem pa s pomočjo različnih virov zagnala nove investicije in s tem nov razvojni zagon, kar v izogib nadaljnji negativni spirali varčevanja predlaga tudi GZS," je GZS vse politične akterje pozval k odgovornosti in treznim odločitvam.

Vlada je uresničila pet najpomembnejših nalog
Na GZS-ju menijo, da je vlada v prvem letu uresničila pet najpomembnejših nalog, ki so imele prevladujoče pozitivne učinke. Tako je bila sprejeta pokojninska reforma, znižali so se nekateri davki in dvignile investicijske olajšave. Slovenija se je uspešno zadolžila z dolarsko obveznico, proračunski odhodki so se znižali za okoli 800 milijonov evrov, napredek pa je bil tudi na področju črpanja evropskih sredstev.

GZS ob tem opozarja, da reforma trga dela še vedno ni bila sprejeta in da je premalo prožna. Kreditnemu krču ni videti konca, drugi paket 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti pa ne daje pravih učinkov.

Brezposelnost mladih in splošna brezposelnost se prav tako še naprej povečujeta, obrestne mere za državne obveznice so začele počasi, a vztrajno padati, vladna kriza pa znova povzroča zelo veliko negotovost. Vlada mora po mnenju GZS-ja nujno zagnati infrastrukturne projekte, pripraviti investicijsko dokumentacijo in odpraviti vse nepotrebne birokratske ovire za zagon investicij.

Prav tako bi morali sprejeti pravo reformo trga dela in novo insolvenčno zakonodajo, umakniti in ustaviti napovedane in že potrjene nove obremenitve podjetij ter se lotiti treh ključnih temeljev za nadaljnji razvoj gospodarstva, ki so izobraževalni sistem, strategija razvoja in odločne spodbude internacionalizacije slovenskega gospodarstva.

MF: Dolg pod 60 % BDP-ja, pa bo ocena boljša
"Pričakovano stabilnost ocene v prihodnjem obdobju agencija kljub nizkim potencialom za rast vidi predvsem v zavezanosti vlade k fiskalni konsolidaciji, odprtosti gospodarstva ter v možnosti dostopa do sredstev ECB," ugotavljajo na ministrstvu in dodajajo: "Ažurna izvedba reform za spodbudo rasti bi morala izboljšati gospodarsko rast, pospešiti upad državnega dolga in znižati tveganje refinanciranja. Ob tem finančno ministrstvo še poudarja, da bi lahko, če bo Sloveniji uspelo znižati dolg pod 60 odstotkov BDP-ja ali znižati primanjkljaj na raven pred začetkom krize, to pozitivno vplivalo na naslednjo spremembo ocene.

S&P skrbi politični položaj in slaba banka