Programska oprema
Programska oprema "pravih" davčnih blagajn bo vsebovala tudi posebne lovilne programe, ki bodo omogočili, da se v realnem času ugotovi, ali se dogajajo poskusi prikrivanja prihodkov. Foto: BoBo
Če davčne blagajne bodo, potem pričakujemo, da stroškov za nakup blagajn ne bodo krili gospodarski subjekti, ampak država, vztrajajo pri OZS-ju. Foto: BoBo
Vlada še ni zarezala v plače na DUTB
Je DUTB s svojim delom upravičil visoke plače?
Prihajajo davčne blagajne
Odločitev o plačah v DUTB še v zraku
Vlada v ospredje postavlja gospodarstvo

Trenutno so v veljavi t. i. virtualne davčne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogočiti brisanje računov, a te niso neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS.

Prav to je novost, ki jo bo prinesel novi sistem - programska oprema "pravih" davčnih blagajn bo vsebovala tudi posebne lovilne programe, ki bodo omogočili, da se v realnem času ugotovi, ali se kje dogajajo poskusi prikrivanja prihodkov.

Davčne blagajne bi vlada uvedla po načelu "brez oziroma čim manj" izjem. Nove davčne blagajne bodo morali tako imeti vsi prodajalci materiala in storitev, denimo tudi zdravniki in odvetniki. Izjema bodo predvidoma le posamezniki, ki račune izdajajo dvakrat ali trikrat na leto ali so z njimi sicer povezane kakšne posebnosti.

Januarja bodo predstavili operativni načrt
Operativni načrt uvedbe t.i. pravih davčnih blagajn naj bi bil predstavljen januarja. Vključeval bo tudi način povračila za tiste, ki bodo v novo opremo investirali preko davčnih olajšav.

Novela zakona, ki bo omogočila uvedbo teh davčnih blagajn, naj bi bila sprejeta v prvih treh mesecih leta 2015, sledilo bi prehodno obdobje, "polno zaživele" pa naj bi 1. septembra.

OZS: Problem sive ekonomije z davčnimi blagajnami ne bo rešen
Davčne blagajne ne bodo rešile težav sive ekonomije, so prepričani v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Menijo namreč, da največji problem na tem področju niso legalni subjekti, ki pošteno plačujejo davke, temveč šušmarji, za katere so kazni še vedno prenizke in ki davčnih blagajn sploh ne bodo uporabljali.

Prepričani so, da davčne blagajne davčnih navad ne bodo izboljšale. Za to je potrebna prevzgoja ponudnikov in potrošnikov, dvig davčne morale in davčne spodbude, opozarjajo, saj zatrjujejo, da se v praksi namreč še vedno pogosto dogaja, da potrošniki silijo obrtnike in podjetnike, da jim prodajo storitev ali produkt brez računa in posledično po nižji ceni. "Če obrtnik in podjetnik želi imeti posel, potem je na to primoran pristati. Gre torej za začaran krog, zato je ključno ozaveščanje tako ponudnika kot kupca," poudarjajo.

GZS: Hkrati znižajte tudi davčne stopnje!
Kritični so bili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer prav tako menijo, da bi bilo treba hkrati z uvedbo t. i. pravih davčnih blagajn znižati davčne stopnje, kot so storili denimo tudi na Hrvaškem.

Brez tega bo prišlo do novega izčrpavanja gospodarstva, cilj pa ne bo dosežen, trdijo.

Ukinitev paragonskih blokov
DZ je ravno danes opravil obravnavo predloga novele zakona o davčnem postopku, ki bo v okviru boja proti sivi ekonomiji zaostril tudi nadzor nad izdajanjem računov za dobavljeno blago oz. opravljene storitve.

Zavezanci, ki za izdajo računov ne uporabljajo računalniškega programa, bodo morali kupiti vezano knjigo računov, pred tem potrjeno pri davčnem organu. S tem se bo po pričakovanjih vlade povečala preglednost poslovanja z gotovino, kar bo zmanjšalo možnosti za neplačevanje davkov.

Podatki o izdanih računih in vseh njihovih naknadnih spremembah bodo namreč - drugače kot zdaj - pregledni tudi v primerih, ko jih davčni zavezanci izdajajo brez uporabe računalniškega programa oz. elektronske naprave, torej jih izpisujejo ročno.

Vlada še ni zarezala v plače na DUTB
Je DUTB s svojim delom upravičil visoke plače?
Prihajajo davčne blagajne
Odločitev o plačah v DUTB še v zraku
Vlada v ospredje postavlja gospodarstvo