Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta skupaj 30 odstotkov Mercatorja prodali konec avgusta 2005. Kad je svoj 16,3-odstotni delež prodal Istrabenzu, Sod pa 13,7-odstotnega Pivovarni Laško. Cena je bila 158 evrov na delnico. Foto: BoBo
Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta skupaj 30 odstotkov Mercatorja prodali konec avgusta 2005. Kad je svoj 16,3-odstotni delež prodal Istrabenzu, Sod pa 13,7-odstotnega Pivovarni Laško. Cena je bila 158 evrov na delnico. Foto: BoBo
Višje sodišče v Ljubljani
Na višjem sodišču ob tem za STA zavrnili navedbe, da so o pritožbi odločali skoraj tri leta. Kot so pojasnili, je bila v zadevi prodaje Mercatorja pritožba državnega tožilstva zoper sklep izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani vložena 4. julija lani, zadevo pa je višje sodišče v odločanje prejelo 14. septembra. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Preiskavo domnevnega oškodovanja državnega premoženja so tožilci za pregon organiziranega kriminala zahtevali že pred dobrimi petimi leti, a jim preiskovalna sodnica ni ugodila. Prepričana je bila, da zanjo ni razlogov, je poročal časopis Žurnal24.

So zlorabili svoje položaje?
Pred dnevi pa so preiskavo zaradi pritožbe tožilcev uvedli višji sodniki. "Pritožbi tožilstva zoper zavrnitev zahteve za preiskavo je Višje sodišče v Ljubljani ugodilo in samo uvedlo preiskavo," so pojasnili na specializiranem tožilstvu.

Zaradi domnevne zlorabe svojih položajev so se v preiskavi znašli nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, Marko Pogačnik, ki je takrat vodil Kad, in Tomaž Toplak, ki je vodil Sod.

Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta skupaj 30 odstotkov Mercatorja prodali konec avgusta 2005. Kad je svoj 16,3-odstotni delež prodal Istrabenzu, Sod pa 13,7-odstotnega Pivovarni Laško. Cena je bila 158 evrov na delnico.

Tudi Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti
Računsko sodišče je pri tem poslu ugotovilo vrsto nepravilnosti. Čeprav sta državna sklada deleža prodala istočasno, nista prodajala skupaj in tako poskušala iztržiti višje cene. Cena je bila določena tudi na podlagi borzne cene, čeprav je na borzi lastnika zamenjalo povprečno le nekaj več kot dva tisoč delnic na dan, Kad in Sod pa sta jih skupaj prodala skoraj milijon. Cenitev, ki sta jo imela, je bila stara več kot leto in pol, Sod pa je interno cenitev naredil šele po podpisu pogodbe, sta v Žurnalu24 zapisala Anja Zupanc in Janez Zalaznik.

Na višjem sodišču niso pojasnili, zakaj so se sami odločili za preiskavo in je niso naložili preiskovalnemu sodniku na ljubljanskem sodišču, kjer se je preiskava najprej zahtevala. Znano ni niti, zakaj so o pritožbi odločali neuradno skoraj tri leta.

Tožilcu decembra poteče mandat
Tožilcu za pregon organiziranega kriminala Jožetu Kozini, ki je pritožbo vložil in dosegel preiskavo, se delo izteče decembra. In če takrat preiskava proti Bavčarju, Šrotu, Pogačniku in Toplaku še ne bo končana, kar najverjetneje ne bo, bo ta primer dodeljen novemu tožilcu.

"Ta bo potreboval spet določen čas, da sredi postopka spis dobro prouči. Tudi zato, da se bo po preiskavi lahko odločil, ali bo vložil proti njim tudi obtožnico in zahteval sojenje," so pojasnili v pravosodnih krogih.

Policisti naj bi sicer pri Bavčarju in Šrotu že pred leti zasegli ključne dokaze, zdaj pa obstaja možnost, da bo epilog primera drugačen, kot bi bil pred sedmimi leti. "Marsikatera priča po toliko letih na zaslišanju izgubi spomin. Zaradi časovne odmaknjenosti bi lahko zvodeneli določeni dokazi."

Danes se izteče aktualna konzorcijska pogodba za prodajo več kot polovice Mercatorja. Nadzorniki Pivovarne Laško pa so na sredini seji podprli predlog uprave o nadaljevanju prodaje nestrateških naložb, poleg Mercatorja in Večera tudi Dela.

Sodišče zavrača očitke
Na višjem sodišču so ob tem za STA zavrnili navedbe, da so o pritožbi odločali skoraj tri leta. Kot so pojasnili, je bila v zadevi prodaje Mercatorja pritožba državnega tožilstva zoper sklep izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani vložena 4. julija lani, zadevo pa je višje sodišče v odločanje prejelo 14. septembra. Spis je bil sodišču prve stopnje vrnjen brez odločbe 16. decembra lani, saj je bilo ugotovljeno, da niso bile izpolnjene formalne predpostavke za odločanje višjega sodišča.

Zadevo je Višje sodišče v Ljubljani v obravnavo ponovno prejelo 13. januarja letos, senat višjih sodnikov pa je o zadevi odločil 2. februarja. "Torej je od prejema zadeve do njene rešitve preteklo le slab mesec dni," so poudarili na višjem sodišču.

S sklepom 2. februarja je Višje sodišče v Ljubljani pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, s katerim je slednje zahtevo za preiskavo zoper osumljene zavrnilo, spremenilo tako, da se zoper osumljene opravi preiskava o storitvi očitanih kaznivih dejanj.

"Razlogi takšne odločitve Višjega sodišča v Ljubljani so v tem, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj po oceni višjih sodnikov doslej zbrano dokazno gradivo potrjuje obstoj tistega suma, ki je potreben za uvedbo preiskave, na kar je sicer opozarjalo v pritožbi tudi tožilstvo. Izpodbijani sklep je senat sodnikov višjega sodnika zato spremenil ter sodišču prve stopnje, ki bo opravilo preiskavo, dal ustrezne napotke za nadaljnje vodenje postopka," so še pojasnili na višjem sodišču.