Sindikati napovedujejo nove stavke, vlada pa nove varčevalne ukrepe. Foto: EPA
Sindikati napovedujejo nove stavke, vlada pa nove varčevalne ukrepe. Foto: EPA

Med najpomembnejšimi ukrepi vlade premierja Mariana Rajoya sta zamrznitev plač v javnem sektorju, ki jih je znižala že prejšnja socialistična vlada, in skrčenje proračuna ministrstev v povprečju za skoraj 17 odstotkov. Vlada namerava letos s pomočjo zvišanja davkov za velika podjetja zbrati dodatnih 12,3 milijarde evrov.

Po besedah španskega finančnega ministra Cristobala Montora gre za najostrejši varčevalni ukrep, odkar je Španija po smrti diktatorja Francisca Franca leta 1977 znova stopila na pot demokracije. "Govorimo o izrednih ukrepih, saj so razmere izredne," je pojasnil odločitev vlade po seji, na kateri so potrdili sveženj varčevalnih ukrepov.

Tudi namestnica premierja Soraya Saenz de Santamaria je priznala, da so razmere resne, zato je prednostna naloga "očiščenje javnih financ". Španci bodo od aprila plačevali dražjo elektriko, katere cena se bo zvišala za sedem odstotkov.

Predlogi vlade za zdaj ne predvidevajo dviga davka na dodano vrednost, prav tako pa se bodo normalno zviševale pokojnine.

Ostri varčevalni ukrepi so bili nujni, da se Španija izogne poti, po kateri so šle prezadolžene Grčija, Irska in Portugalska, ki so morale za reševanje krize prositi za finančno pomoč.

A nekateri že opozarjajo, da omenjeni varčevalni ukrepi ne bodo dovolj za pomiritev evropskih partnerjev. Rajoy je prejšnji teden Evropski komisiji obljubil, da bo Španija letos proračunski primanjkljaj zmanjšala na 5,3 odstotka BDP-ja, a glede na dozdajšnje napovedi gospodarske rasti bo to skoraj nemogoče. Letos naj bi se namreč špansko gospodarstvo po poročanju BBC-ja skrčilo za 1,7 odstotka.

Z reformo do novih služb
Vlada je sveženj varčevalnih ukrepov potrdila dan po tem, ko je v državi potekala splošna stavka proti reformi trga dela, s katero želijo oblasti omogočiti lažje odpuščanje delavcev, kar naj bi pripomoglo k obvladanju najvišje stopnje brezposelnosti v Evropski uniji, ki znaša 23 odstotkov, medtem ko je brez dela kar polovica mladih.

Sindikati so prepričani, da gre za krčenje pravic delavcev, in napovedujejo nove stavke, če se vlada ne bo pripravljena pogajati o sporni reformi, kar pa je že zavrnila ministrica za delo Fatima Banez, ki je dejala, da so pripravljeni na pogovore, a reforme ne bodo spreminjali.