Španske banke so v vse večji krizi. Foto: EPA
Španske banke so v vse večji krizi. Foto: EPA
Varčevalcem je prekipelo. Foto: EPA
Nedaven protest v Madridu. Foto: EPA

Španske banke bodo morale v zameno za pomoč skozi korenito prestrukturiranje in krčenje dejavnosti, območje evra pa naj bi pomoč odobrilo sredi decembra.

Večji del pomoči, okoli 37 milijard evrov, bo namenjen štirim najbolj problematičnim bankam, ki jih je morala Španija v vmesnem obdobju nacionalizirati. Gre za najbolj razvpito Bankio ter regionalne banke Novagalicia, Catalunya Caixa in Banco de Valencia. To je ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra potrdil tudi de Guindos.

Preostanek naj bi po poročanju časnika El Pais odpadel na dokapitalizacijo t. i. slabe banke, ki jo je Španija ustanovila v okviru najnovejše reforma španskega bančnega sistema. Za ta namen naj bi partnerice v evrskem območju zaprosila za 2,5 milijarde evrov, predtem pa mora dokončati še postopke za začetek delovanja slabe banke. Nekje med dvema in tremi milijardami evrov pa naj bi Španija namenila za pomoč bankam v zasebni lasti, ki bi potrebovale pomoč pri dokapitalizaciji in prestrukturiranju.

Neuspešni poskusi
Vlada v Madridu si je po poročanju El Paisa do konca prizadevala še dodatno zmanjšati potrebo po finančni pomoči iz mehanizmov za stabilnost evra, a je bil proces iskanja zasebnih vlagateljev oziroma združitev pri vrsti manjših regionalnih bank neuspešen. Prav vse banke v težavah pa bodo morale v navezi z Evropsko komisijo opredeliti načrte za korenito prestrukturiranje bančnega poslovanja.

Evropski komisar za konkurenco Španec Joaquin Almunia bo v sredo predstavil načrte za omenjene štiri nacionalizirane banke in predviden obseg dokapitalizacije za te banke. Območje evra naj bi sredstva sprostilo sredi decembra, denar pa naj bi na račun španskega sklada za pomoč bankam (Frob) prišel iz nedavno zagnanega stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM).

Zahtevano prestrukturiranje v zameno za pomoč naj bi bilo zelo korenito, predvsem štiri nacionalizirane banke pa bodo morale skozi strogo "shujševalno kuro", tudi pri številu zaposlenih. Bankia naj bi tako morala število zaposlenih zmanjšati za 6.000, Novagalicia za 2.000, Catalunya Caixa pa za 1.000. Od izbruha krize leta 2008 je v regionalnih bankah delo izgubilo že 22.000 ljudi, ostalo pa jih je okoli 110.000. Po tem novem posegu naj bi jih bilo zaposlenih še nekaj nad 100.000.

Evropska komisija in Frob pa v zameno za pomoč ne bosta zahtevala le odpuščanj. Banke bodo morale svojo dejavnost omejiti zemljepisno na regije, kjer domujejo, oziroma v primeru Bankie le na španski trg. Poleg tega se bodo morale omejiti na poslovanje s prebivalstvom in občutno zmanjšati bilančno vsoto s prodajo dela premoženja oziroma dejavnosti. Območje evra je tej državi sicer že julija za reševanje bank odobrilo do 100 milijard evrov pomoči, a Španija uradno še ni zaprosila za pomoč.