Prihodnost je negotova in temu se je treba prilagoditi, je na Valu 202 dejal finančni minister Janez  Šušteršič. Foto: Reuters
Prihodnost je negotova in temu se je treba prilagoditi, je na Valu 202 dejal finančni minister Janez Šušteršič. Foto: Reuters

Večina bolj izobraženih ljudi v javnem sektorju verjetno vendarle razume nujnost teh ukrepov in tudi to, da je bila prilagoditvena kriza v zadnjih letih močnejša v zasebnem sektorju.

Janez Šušteršič, finančni inister

Vlada z rebalansom proračuna ustvarja prostor za gospodarski razvoj, je v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 dejal Šušteršič in dodal, da pogreša večjo dejavnost delodajalcev. Zanima ga, kaj bodo sami naredili za gospodarski razvoj, ker to vendarle ni naloga države.

Zasebni sektor se je že prilagajal, na vrsti je javni
Šuštaršič opozarja, da je prilagajanje v javnem sektorju nujno, saj je bila prilagoditvena kriza v zasebnem sektorju zadnja leta močnejša. Zato je treba narediti tiste prilagoditve, ki so se zadnja leta odlagale. Dodal je, da to letos "zagotovo ne bo spodbudno delovalo na gospodarski razvoj", je pa "nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu".

Minister za finance Janez Šušteršič je bil gost oddaje Vroči mikrofon na Valu 202. Prisluhnite celotni oddaji tukaj.

Bolj izobraženi razumejo?
Šušteršič je še prepričan, da "večina bolj izobraženih ljudi v javnem sektorju verjetno vendarle razume nujnost ukrepov", in poudarja, da se je zadnja leta prilagajal predvsem zasebni sektor.

Na pogajanja s sindikati gre vlada z enakimi predlogi kot predtem. O nasprotovanju na točki znižanja plač je dejal, da "bodo pogledali, ali lahko kje pridejo skupaj", in dodal, da se lahko pogajajo do glasovanja o rebalansu v DZ-ju. Z znižanjem plač naj bi se po Šušteršičevih besedah odprl prostor za nagrajevanje tistih, ki delajo najbolje.

V skrajni sili tudi zvišanje DDV-ja
Šušteršiča prihodkovna stran proračuna ne skrbi, v skrajni sili pa bi vlada posegla tudi po zvišanju DDV-ja. Gre za zasilno zavoro, ki bi jo lahko potegnili v od dveh do treh letih, če jim javnih financ ne bi uspelo uravnotežiti, je dejal.

Na strani prihodkov je vlada z nekaterimi ukrepi sledila pobudi sindikatov, ki celoten sveženj ukrepov dela družbeno sprejemljivejši, v letu ali dveh pa je mogoče veliko narediti tudi na področju učinkovitejšega pobiranja davkov, je še prepričan finančni minister.

Šušteršič podpira vključitev zlatega fiskalnega pravila v ustavo, saj je prepričan, da ga je, če bi bilo vključeno v navaden zakon, vedno mogoče enostavno spremeniti in izigrati. Za spremembo ustave pa je potrebna dvetretjinska večina, kar je močno znamenje EU-ju, da Slovenija k vprašanju javnih financ pristopa z vso resnostjo.

Država ne more s proračunom reševati gospodarstva in podjetij v težavah, še meni Šuštaršič in dodaja, da ima "včasih občutek, da skušajo nekatere interesne skupine narediti proračun za talca svojih interesov". Za takšno reševanje bi morali odhodke povečati za nekaj sto milijonov evrov, je opozoril.

Večina bolj izobraženih ljudi v javnem sektorju verjetno vendarle razume nujnost teh ukrepov in tudi to, da je bila prilagoditvena kriza v zadnjih letih močnejša v zasebnem sektorju.

Janez Šušteršič, finančni inister