Kupci v vzhodnih državah se morajo zadovoljiti s slabšo kakovostjo izdelkov. Foto: Reuters
Kupci v vzhodnih državah se morajo zadovoljiti s slabšo kakovostjo izdelkov. Foto: Reuters
V slovenskih trgovinah so odstopanja na primer pri čokoladi znamke Milka, ki je za avstrijski trg kakovostnejša. Foto: AP
Preizkušali so izdelke, ki jih pod isto znamko prodajajo v več evropskih državah, kot so Sparovi. Foto: Reuters

Več kot polovica od 26 analiziranih izdelkov je na Hrvaškem slabše kakovosti, tri petine pa jih je dražjih kot v Nemčiji. Pri štirih izdelkih ni bilo razlik ne v kakovosti ne v ceni, le en izdelek pa je bil bolj kakovosten na Hrvaškem.

Največje razlike so ugotovili pri petih živilih in enem detergentu, čeprav so nekateri izdelani v isti tovarni. To kaže, da v tovarnah obstajata dve proizvodni verigi, je na predstavitvi izsledkov raziskave poudarila hrvaška evroposlanka Biljana Borzan (SDP). Največje razlike so pri perutninskih hrenovkah Wudy, Hippovi otroški hrani bio riž s korenčkom in puranom, Nutelli, jagodnem jogurtu Activia in detergentu Ariel.

Kljub različnim proizvajalcem so ugotovili majhne razlike v okusu piva Heineken in brezalkoholne pijače Coca Cola, pri čemer je treba upoštevati tudi različne preference potrošnikov v Nemčiji in na Hrvaškem, so pojasnili.

Na vzhod pošiljajo slabše izdelke
Enako kakovostni in cenovno podobni so pomarančni sokovi Happy Day, energijska pijača Red Bull, špageti Barilla in mehčalec Lenor, kar kaže na to, da je mogoče prodajati enake izdelke v vseh državah EU-ja ne glede na vse okoliščine, je dejala Borzanova. Podobna kakovost velja tudi za čips Pringles, konzerve tune Rio Mare in zobno kremo Colgate, a so cene na Hrvaškem med 46 in 110 odstotkov višje kot v Nemčiji. Le bomboni Harribo Happy Cola so bolj kakovostni na Hrvaškem, a so tudi skoraj 40 odstotkov dražji kot v Nemčiji.

Borzanova je sklenila, da so hrvaški državljani, tako kot večina državljanov novejših članic EU-ja, v slabšem položaju v primerjavi z državljani zahodnoevropskih članic ter da jih multinacionalke obravnavajo kot drugorazredne državljane. Napovedala je, da bo 27. septembra o tem potekala razprava na odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov Evropskega parlamenta.

Poslanka namerava doseči spremembe zakona, s katerimi bi se ugotovljene razlike obravnavale kot nepoštena trgovska praksa in bi dosegli enakopravnost državljanov na enotnem evropskem trgu. Omenila je primer Pepsi Cole, ki je po objavljenih izsledkih podobnih raziskav na Češkem, Madžarskem in Slovaškem začela prodajati identične izdelke v vseh državah EU-ja, da bi se izognila negativnim kampanjam.

"Pomije za periferijo"
Na Slovaškem in Češkem so uvožene izdelke testirali letos spomladi in ugotovili, da jih je kar polovica bistveno slabše kakovosti kot v sosednji Avstriji. Izdelki za vzhodni trg imajo običajno več aditivov in umetnih dodatkov, manj pa sadnih sokov in mesne oz. ribje mase. Po aferi, ki je na Slovaškem močno odmevala, v Mladini pa so prakso opisali v članku s slikovitim naslovom "Pomije za periferijo", je tudi slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan naročil testiranje kakovosti izdelkov, ki k nam prihajajo iz tujine.

Primerjalna analiza je potrdila, da tudi v Sloveniji kupujemo izdelke slabše kakovosti, kot so tisti za avstrijski in nemški trg. Med drugim uživamo manj kakovostno kokakolo in čokolado znamke Milko kot Avstrijci, izvedenci na Zvezi potrošnikov Slovenije pa opažajo, da so zlasti mlečni in mesni izdelki v Avstriji višje kakovosti - čeprav jih prodajajo pod isto znamko in imenom.