Slovenija že od začetka finančne in gospodarske krize, ko je ustvarila visok primanjkljaj, evropskim partnerjem obljublja, da ga bo zniževala. Tokratna objava podatka o javnofinančnem primanjkljaju Slovenije pa kaže, da tega ni storila. Višina primanjkljaja je negativno presenetila ministra za finance Janeza Šušteršiča.
Slovenija se ni držala zavez pakta stabilnosti
Šušteršič je spomnil na zaveze iz pakta stabilnosti. Slovenija se je zavezala, da bo leta 2011 primanjkljaj 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos naj bi upadel na 3,9 odstotka, leta 2013 pa bi moral pasti pod predvideno mejo pakta stabilnosti in pristati na 2,9 odstotkih BDP-ja. Po drugi strani pa je statistični urad sporočil, da je bil javnofinančni primanjkljaj lani 2,289 milijarde evrov (6,3 odstotka BDP-ja), predlani pa 2,127 milijarde (6 odstotkov BDP-ja).

"Današnji podatki kažejo, da v zadnjih treh letih ni bilo narejeno nič za uravnoteženje javnih financ, ravno nasprotno, primanjkljaj se je iz leta v leto še povečeval. To seveda samo dodatno poudarja odgovornost, ki jo imamo, da že letos z zelo odločnimi ukrepi znižamo primanjkljaj," je podatke komentiral Šušteršič.

Letos s 6,4 na 2,9 odstotka primanjkljaja
Ob tem je znova opozoril, da mora Slovenija primanjkljaj zmanjšati na tri odstotke BDP-ja ali blizu te številke in ne le znižati s 6,4 na 5,5 odstotka. "Le tako bomo prihodnje leto res lahko izpolnili cilj, ki je tudi naša zaveza do mednarodne skupnosti," je prepričan. Minister dodaja, da mora Slovenija znižati primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja tudi zato, da je ne bo vsak nepredviden dogodek ponovno potisnil čez to mejo.
"Izrednega pomena hitro sprejetje ukrepov"
Šušteršič zato meni, da so ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki jih je predlagala vlada, nujni. Izrednega pomena je po njegovih besedah tudi njihovo hitro sprejetje, saj bo podatek o visokem primanjkljaju prispeval k temu, da "nas bodo aprila ocenjevali zelo strogo in bodo na Slovenijo gledali kot na državo, ki doslej ni naredila nič za izpolnitev svojih obljub".

V stabilizacijo javnih financ bodo morali veliko napora vložiti vlada, DZ in koalicija, veliko odgovornost pa nosijo tudi socialni partnerji, pravi minister. Prepričan je, da lahko ti z nekaterimi drugačnimi predlogi vladi pomagajo priti do paketa ukrepov, ki bi bil fiskalno vzdržen, a hkrati za njih bolj sprejemljiv.

"Tovrstni dogovor bi po mojem mnenju predstavljal zelo jasno sporočilo, da smo se v Sloveniji pripravljeni dogovoriti in sprejeti tudi ukrepe, ki so nujni, čeprav niso najbolj prijetni," je sklenil Šušteršič.
Maja pod lupo Evropske komisije
Evropska komisija bo tako v prihodnjem mesecu dni ponovno ocenjevala, ali je Slovenija sprejela učinkovite ukrepe, da na verodostojen, učinkovit in trajen način odpravi javnofinančni primanjkljaj. Ministrstvo za finance opozarja, da bo komisija upoštevala le tiste ukrepe, ki jih bosta DZ in vlada že sprejela in katerih učinke bo lahko pravočasno ocenila.

Brez ukrepov bodo prišle sankcije
Predvidoma bodo v Bruslju oceno slovenskih varčevalnih in reformnih ukrepov objavili 11. maja, in če bo komisija ocenila, da Slovenija prihodnje leto ne bo dosegla znižanja primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja na trajen in kredibilen način, bo članicam EU-ja predlagala sklep, da Slovenija ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo presežnega primanjkljaja. Če kvalificirana večina članic ne bo nasprotovala sklepu, bodo proti Sloveniji lahko uvedli sankcije.

Te se po novih pravilih za javnofinančno disciplino uvajajo v treh fazah: prva je obrestni depozit, vreden 0,2 odstotka BDP-ja. Če država ne izboljša ukrepanja, se ta spremeni v neobrestni depozit, če pa še naprej krši pravila, ta depozit postane globa. To bi za Slovenijo pomenilo malo več kot 70 milijonov evrov.

Na ministrstvu sicer pravijo, da Slovenijo lahko doleti tudi podobna kazen kot pred kratkim Madžarsko. Gre za zamrznitev izplačila kohezijskih sredstev EU-ja.