"Ta zakon bo omogočil hitro in učinkovito sistemsko razdolžitev slovenskega gospodarstva. V tem smislu predstavlja enega ključnih vladnih ukrepov za oživitev gospodarske rasti in s tem povezanega ohranjanja delovnih mest," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal pravosodni minister Senko Pličanič.

Možnost preventivnega prestrukturiranja
Na novo se tako uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko banke in dolžniki uporabili, če bo dolžniku grozila insolventnost. S tovrstnim dogovorom med bankami in podjetji je povezano reševanje obstoja podjetij, kar pomeni tudi reševanje delovnih mest.

Sporazum o finančnem prestrukturiranju, kar bo mogoče le za večja in srednja podjetja, bodo morali potrditi finančni upniki, ki imajo vsaj 75 odstotkov terjatev.

Novost je predvidena tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom zamujala dva meseca. Zdaj je ta rok tri mesece.

Več pravic upnikov
Določeno je tudi načelo absolutne prednosti pri poplačilu terjatev tudi v postopku prisilne poravnave. Večje pristojnosti upnikov se uvajajo s posebnimi pravili za prisilno poravnavo srednje velikih in velikih družb. Po novem bodo namreč postopek lahko predlagali upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko tudi predlagali načrt finančnega prestrukturiranja.

Njihov načrt bo imel prednost pred morebitnim načrtom, ki bi ga pripravil dolžnik. Načrt bo lahko predvidel tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Potrjen bo, če bo zanj glasovalo 60 odstotkov navadnih in 75 odstotkov zavarovanih upnikov. Upniki bodo lahko v določenih primerih tudi prevzeli vodenje družbe.

Skupina bo bedela nad implementacijo
Minister je poudaril, da bo sprejem novele le prvi korak - pomembna bo uveljavitev novih rešitev v praksi. Zato bo z Banko Slovenije, ministrstvom za finance in nekaterimi drugimi oblikoval skupino, ki bo bedela nad implementacijo zakona.