Banko Celje zdaj najverjetneje čaka združitev z Abanko. Foto: BoBo
Banko Celje zdaj najverjetneje čaka združitev z Abanko. Foto: BoBo
Banka Celje na slabo banko

Postopek državne pomoči ne vpliva na tekoče poslovanje, so zagotovili v Banki Celje.

Banka Slovenije ji je pred časom z odredbo naložila, da mora svoj osnovni kapital povečati za najmanj 160 milijonov evrov.

Na skupščini 11. aprila so delničarji sklep o povečanju kapitala tudi potrdili. Še istega dne je Banka Celje vsem upravičenim osebam poslala vabila za vpis in vplačilo novih delnic.

To je potekalo od 15. aprila do danes, vendar se obstoječi delničarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov in drugi zainteresirani vlagatelji na ponudbo niso odzvali.

Sledi državna pomoč. Banka Celje bo državo zaprosila, naj del premoženja prenese na slabo banko (DUTB) in skladno z zakonom poveča osnovni kapital banke.

Do izdaje odločbe Evropske komisije, ki mora potezo države še odobriti, imajo potencialni zainteresirani investitorji še čas, da sami vplačajo dodaten osnovni kapital.

Šest podržavljenih bank
Banka Celje bo tako že šesta podržavljena slovenska banka. Finančni minister Uroš Čufer je napovedal postopno združitev s prav tako podržavljeno Abanko. Prvi koraki naj bi bili storjeni v drugi polovici letošnjega leta.

Pricurljal seznam slabih posojil
Radio Slovenija je poročal o neuradnem seznamu tistih posojil, ki naj bi končala v slabi banki. Med njimi naj bi po višini neuradno izstopala posojila Vegradu, Potezi naložbam, Zvonu dve, Finetolu ter Maximi Invest. Poleg tega pa naj bi, prav tako neuradno, Banka Slovenije v Celje že sredi meseca napotila svojega predstavnika, ki je lahko navzoč na sejah uprave, je poročala Urška Jereb Brankovič.
Spet brisanje podrejencev
Ob vseh napovedih podržavljenja so seveda najbolj na trnih imetniki podrejenih obveznic Banke Celje, ki se bojijo, da jih bodo, tako kot so tiste v NLB-ju in NKBM-ju, "zradirali". Kot je razvidno iz nerevidiranega poročila, jih je uprava že prehitela, saj je predviden od 95- do 99-odstotni odpis podrejenih obveznic.
Kaj bo reklo ustavno sodišče v zvezi z vsemi temi odpisi podrejenih obveznic, še ni znano, vse več pa je namigov, da naj bi njihov izbris razveljavilo. V tem primeru bi morala Banka Slovenije pripraviti denar za odškodnine.

Banka Celje na slabo banko