Varnostniki naj bi kljub opravljanju izjemno zahtevnega dela prejemali izjemno nizke plače. Foto: Sintal
Varnostniki naj bi kljub opravljanju izjemno zahtevnega dela prejemali izjemno nizke plače. Foto: Sintal
Borut Hriberšek
Varnostnik Borut Hriberšek, ki je iz Sintalovega trezorja ukradel več 100.000 evrov, je s svojim dejanjem slovensko javnost znova opozoril na težek položaj delavcev v zasebnem varovanju. Foto: MMC RTV SLO

Ob spektakularni kraji več 100.000 evrov iz trezorja Sintala, ki jo je izvedel Sintalov varnostnik Borut Hriberšek in se nato skesano predal slovenskim policistom, so se znova pojavile polemike o slabih delovnih pogojih in celo izkoriščanjih delavcev v zasebnih varnostnih službah.

Ne nazadnje so se že pred leti pojavile spletne strani kot zapisi na socialnih omrežjih, ki so opozarjali na težke delovne razmere varnostnikov, ki po večini prejemajo zgolj minimalno plačo, ob tem da je njihova zaposlitev precej negotova.

Zaradi ponovnega aktualiziranja stiske delavcev v zasebnem varovanju so se odzvali v sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVNS), ki pokriva tudi zasebne varnostne službe. Toda kot je povedala predsednica SKVNS-ja Majda Marolt je zelo malo varnostnikov včlanjenih v sindikat, saj naj bi se bali za svoja delovna mesta, če bi prek sindikalnih aktivnosti skušali izboriti svoje pravice.

SKVNS v izjavi za javnost sicer opozarja, da ne more in ne sme podpreti dejanj varnostnika Boruta Hriberška, vendar ob tem izpostavlja stisko zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja, ki izhaja iz dejstva, da delavci prejemajo izjemno nizke plače.

"Dejstvo je, da delavci v zasebnem varovanju prejemajo izjemno nizke plače in opravljajo izjemno odgovorno delo. Povprečna plača pa dosega zgolj 60 odstotkov povprečne slovenske plače, ne glede na to v kakšnih pogojih opravljajo delo, ali ga opravljajo ponoči, na praznik, brez plačila nadurnega dela in dodatka za nadurno delo," je opozorila Maroltova.

Po Ajpesovih podatkih naj bi tako povprečna plača v dejavnosti zasebnega varovanja znašala 908,6 evra, medtem ko je povprečna slovenska plača presegala 1.400 evrov bruto.

Maroltova je tudi povedala, da je kljub njihovemu nenehnemu prizadevanju dejavnost zasebnega varovanja že leta brez kolektivne pogodbe.

"Konec marca smo na Zbornico za zasebno varovanje zato znova naslovili pobudo za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe v dejavnosti zasebnega varovanja. Zaposleni v dejavnosti zasebnega varovanja so namreč vse od leta 2006, ko je prenehala veljati kolektivna pogodba dejavnosti, deležni le osnovnih minimalnih pravic," je še poudarila Maroltova. Zato v imenu pravic delavk in delavcev po dostojnih pogojih dela, pričakuje in verjame, da se bodo pogajanja v kratkem začela.

Mnenja Zbornice za zasebno varovanje glede neobstoja kolektivne pogodbe oz. glede novih pogajanj pa nam zaradi odsotnosti njihovega predsednika Branka Slaka še niso posredovali.