Predsednica uprave Hilda Tovšak naj ne bi nakazovala zneskov za odplačevanje obrokov posojil, ki so jih najeli delavci. Foto: MMC RTV SLO
Predsednica uprave Hilda Tovšak naj ne bi nakazovala zneskov za odplačevanje obrokov posojil, ki so jih najeli delavci. Foto: MMC RTV SLO

Priznavamo, da imamo likvidnostne težave, vendar so te težave obvladljive in prepričana sem, da jih bomo uspešno rešili.

Hilda Tovšak za TV Slovenija
Celovški dvori
Največji Vegradov projekt, Celovški dvori še nimajo uporabnega dovoljenja. Posledica so pogodbene kazni. Foto: MMC RTV SLO
Vegrad v primežu krize in bank

Pogajanja med vodstvom Vegrada in predstavniki tamkajšnjih delavcev so bila znova prekinjena, tako da dogovora o neizplačanih plačah še vedno ni prišlo.

Poudarek večernega pogovora je bil na izplačilu januarskih plač, delavcem pa je bilo glede tega obljubljeno le, da bodo izplačane "v bližnji prihodnosti". "Upamo, da bo to v tem tednu, točnega datuma pa še ne vem," je po prekinitvi pogajanj dejal predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak.

Tovšak: Naš cilj ohraniti delovna mesta
Nedogovorjeni so poleg izplačila plač ostali tudi terminski roki za izplačilo razlike v regresu za lansko leto in razlike v izplačilih plač, ki jih družba dolguje režijskim delavcem.

"Dosegli smo zbližanje naših stališč," je izkupiček sestanka s predstavniki delavcev komentirala prva dama Vegrada Hilda Tovšak. Poudarila je, da vsi skupaj iščejo dolgoročne rešitve, ki bodo najugodnejše za vse. "Naš skupen cilj je ohraniti delovna mesta v podjetju," je dodala. Za TV Slovenija je povedala še, da skupaj s sindikatom že razmišljajo o tem, kako naravnati pozimi moteno proizvodnjo - le s tem naj bi namreč lahko zagotovili likvidnostne prilive, z njimi pa plače.

Kdaj se bodo nadaljevali pogovori, še ni znano.

Vegrad ne plačuje posojil delavcev, zneske pa trga od plač
O težavah Vegrada mediji poročamo že več dni. Podjetje naj ne bi nakazovalo obrokov za odplačevanje posojil delavcev, čeprav jim zneske trga od plač. Uprava in sindikati so pogajanja o izplačilu plač, dela lanskega regresa, dodatkov in nadomestil, ki jih Vegrad dolguje okoli 1.700 zaposlenim, začeli že prejšnji teden. Podjetje po zagotovilih uprave išče rešitev za "likvidnostni krč", v katerega naj bi bili ujeti zaradi visokih dolgov (posojil) in krize na trgu gradbeništva.

Likvidnostne težave podjetja pa se po pisanju časnika Finance le še stopnjujejo. Banke naj bi tako blokade računov podjetja razširile tudi na Vegradovo hčerinsko podjetje Vegrad projektivni biro, delavcem pa od januarskih plač niso odvedli zneskov za odplačila posojil, ki jih imajo najeta.

Vegrad se posipa s pepelom: Prišlo je "do zamika"
Branka Gabriel
, ki je v Vegradu odgovorna za kadrovsko podoročje, je potrdila, da vseh anuitet niso nakazali. Pojasnila je, da so bile decemberske plače resnično izplačane "z zamikom" (zamudo), kar je vplivalo na poplačilo decemberskega obroka posojil. Nekateri obroki (pri NKBM-ju, A banki Vipa in Hranilnici Lon) naj bi že bili poplačani, drugi pa bi bili na vrsti v kratkem. Gabrielova je zatrdila, da bo vse posledice za zamudo pri odplačevanju obrokov nosil Vegrad, pišejo Finance.

So preostali prispevki plačani?
Vendar pa je po prepričanju strokovnjakov neodplačevanje obrokov posojil za banke znak za alarm, zato se je pojavila tudi skrb, da Vegrad ne plačuje niti prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

Normalno poslovanje in likvidnostni krč
Novih informacij o tem, kaj se dogaja z Vegradom ni. Tovšakova je nazadnje pred nekaj tedni zagotovila, da podjetje posluje normalno in da ima za letos za 100 milijonov evrov zagotovljenih projektov. Vendar pa kot kaže družbi lastni projekti povzročajo težave.

Največji projekt, največja mora?
Vegrad naj bi začel toniti že konec leta 2008, ko se je kriza začela. Po pisanju Financ ga je takrat rešil ljubljanski župan Zoran Janković, saj je MOL kupil 119 stanovanj in zanje na Vegradov račun nakazal 18,9 milijona evrov. Vegrad je leto 2008 tako končal z dobičkom v višini milijona evrov in pol. A težav ni bilo konec. Sive lase Vegradu povzroča prav njihov največji projekt Celovški dvori v Ljubljani, saj še vedno nimajo uporabnega dovoljenja. MOL za vsak zamujen dan (rok za predajo stanovanj je minil 1. februarja) zaračuna visoko pogodbeno kazen, po drugi strani pa naj bi, po informacijah Financ, banke v trenutku, ko bodo Celovški dvori dobili uporabno dovoljenje, planile po nepremičnini in jo zaradi neplačanih posojil zasegle.

Rezultati poslovanja družbe v leti 2009 še niso znani. Po neuradnih informacijah pa naj bi imel iz poslovanja sedem milijonov evrov izgube.

Priznavamo, da imamo likvidnostne težave, vendar so te težave obvladljive in prepričana sem, da jih bomo uspešno rešili.

Hilda Tovšak za TV Slovenija
Vegrad v primežu krize in bank