Sodišča bodo lahko ugotavljala, ali je bila škoda, ki so jo imetniki kvalificiranih obveznosti utrpeli zaradi ukrepa Banke Slovenije, višja, kot bi bila, če ukrep ne bi bil izveden oz. ali bi v insolvenčnem postopku, če Banka Slovenije ne bi ukrepala, dobili kakšno izplačilo. Foto: BoBo
Sodišča bodo lahko ugotavljala, ali je bila škoda, ki so jo imetniki kvalificiranih obveznosti utrpeli zaradi ukrepa Banke Slovenije, višja, kot bi bila, če ukrep ne bi bil izveden oz. ali bi v insolvenčnem postopku, če Banka Slovenije ne bi ukrepala, dobili kakšno izplačilo. Foto: BoBo

Predlog novele so pripravili na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je vladi in DZ-ju naložilo sprejetje zakonskih rešitev, ki bodo omogočile učinkovito pravno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Predlog ureja pravico do dostopa do podatkov, ki bodo tožnikom omogočili pripravo tožbenih zahtevkov, je povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Predlog je tudi dopolnjen s členom, ki bo uzakonil materialno podlago za pridobitev podatkov ter določil postopek odločanja o predlogu in omogočil zadosten čas za pripravo zahtevka.

Novela bo tudi opredelila celoten postopek, in sicer se bo o teh vprašanjih odločalo po postopkih, ki sicer veljajo za gospodarske spore.

Za tožbe ni več omejitev
Po predlogu bodo lahko tožbeni zahtevek vložili vsi nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti, tako da pri tem ni več omejitev, ki so bile v prejšnjih predlogih novele. Predlog ob tem predvideva izključno krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je bil v času izreka izrednega ukrepa sedež osebe, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, torej za to ne bo pristojno le ljubljansko okrožno sodišče.

Sodišča bodo lahko ugotavljala, ali je bila škoda, ki so jo imetniki kvalificiranih obveznosti utrpeli zaradi ukrepa Banke Slovenije, višja, kot bi bila, če ukrep ne bi bil izveden oz. ali bi v insolvenčnem postopku, če Banka Slovenije ne bi ukrepala, dobili kakšno izplačilo.

Škodo bo izračunala Banka Slovenijo
Višino morebitne škode bo izračunala Banka Slovenije, ki bo škodo tudi izplačala. Denar za to bo založila vlada. Nato se bo v posebnem postopku ugotavljalo, ali je Banka Slovenije ravnala z dolžno skrbnostjo in ali obstaja kakšna subjektivna odgovornost. Če bo ta ugotovljena, bo Banka Slovenije sredstva dolžna povrniti vladi, je pojasnila ministrica. S tem so po njenih besedah naslovili tudi vprašanja, ki jih je pri zakonskem predlogu izpostavila Evropska centralna banka.

Rok za vložitev tožbe bo šest mesecev. S tem se tožnikom omogočata zadosten čas za proučitev podatkov in dokumentov in priprava tožbenih zahtevkov, je ocenilo ministrstvo in ni sledilo predlogu, da bi se podaljšal na eno leto. Je pa upoštevalo pripombo, da se vložene tožbe ne zavržejo.

Ministrstvo ni upoštevalo predloga, naj odpravi odbor izvedencev za strokovna vprašanja, in izpostavilo, da je to, ali ga bo sodišče uporabilo ali ne, njegova samostojna odločitev. Prav tako ni upoštevalo predloga, naj postopek poteka pred arbitražnim sodiščem in da naj se vzpostavi virtualna podatkovna soba.

Odškodnina ne bo enaka nominalni vrednosti
Kot navaja ministrstvo za finance, je nominalna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale, 963,2 milijona evrov, ki pa ji odškodnina, če bo dosojena, verjetno ne bo enaka.

Obstoj in višina odškodnine sta namreč odvisna od tega, ali so bili nekdanji imetniki na slabšem in za koliko. Odgovor na navedeno pa je odvisen od premoženjskega stanja banke v času izdaje odločbe Banke Slovenije, ni pa odvisen od nominalne vrednosti kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale, so pojasnili.