Trg podrejenih obveznic je v Sloveniji manjši od 400 milijonov evrov. Foto: BoBo
Trg podrejenih obveznic je v Sloveniji manjši od 400 milijonov evrov. Foto: BoBo

V procesu nadzorovanega prenehanja delovanja Probanke in Factor banke bodo izgube utrpeli delničarji in lastniki podrejenega dolga. Med kupci podrejenih obveznic omenjenih bank najdemo pretežno zavarovalnice in pokojninske družbe, vendar bodo te utrpele manjše izgube, tako vsaj zatrjujejo. Precej večje izgube pričakujejo tisti, ki so velik del osebnega finančnega portfelja napolnili s podrejenimi obveznicami, niso pa računali s tem, da so zaradi podrejenosti ob morebitnem prenehanju banke poplačani šele za navadnimi upniki, to tako rekoč pomeni, da izgubijo vse.

Podrejena obveznica, ki jo izdajajo predvsem banke, je sicer dolžniški vrednostni papir, ki se všteva v bančni kapital. Tega bi sicer lahko vplačali lastniki, torej delničarji sami. A, kot smo videli tudi v primerih Probanke in Factor banke, lastniki tega niso počeli, tudi v preteklosti so to prepustili drugim - to je kupcem podrejenih obveznic, in to pretežno med letoma 2005 in 2009, ko ni bilo strahu pred izgubami zaradi prenehanja bank. A že takrat so podrejene obveznice predstavljale le majhen delež na obvezniškem trgu, do 400 milijonov evrov, zdaj je delež še manjši, pravi Primož Cencelj iz KD skladov.
Visoke obresti, veliko tveganje
Pri nas sekundarni trg, torej menjava, za podrejene obveznice skoraj ne obstaja, je pojasnil Cencelj. Kdor je papir kupil, ga je običajno držal do konca. In kupovali so ga tisti, ki so si obetali visoke donose, letos izdana podrejena obveznica Factor banke je obljubljala sedemodstotne obresti. A kar prinaša višje donose, je bolj tvegano, na to pozabljajo predvsem manjši vlagatelji.
Med tistimi institucionalnimi vlagatelji, ki bodo pri podrejenih obveznicah Probanke in Factor banke utrpeli izgube, najdemo med drugim zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Življenje, Savo Re, Zavarovalnico Triglav, Modro zavarovalnico, Kad, Pokojninsko družbo A, Prvo osebno zavarovalnico in Skupno pokojninsko družbo. A njihovi portfelji so precej razpršeni, izgube bodo zato šteli v zneskih več sto tisoč, redki v milijonih evrov. Za časnik Finance so zatrdili, da poslujejo stabilno, pokojninske družbe bodo naložbo odpisale v breme tekočega donosa. Če ta ne bo pokrival zajamčenega, bodo razliko pokrili iz zadostnih rezervacij.