Gruntov ne damo, pravijo kmetje. Foto: BoBo
Gruntov ne damo, pravijo kmetje. Foto: BoBo
Franc Bogovič
V skupini ne izključujejo možnosti protestov. Foto: BoBo
Gospodarstveniki se ne strinjajo s tako obliko pritiska. Foto: BoBo

Zahteve - za katere so se na sestanku dogovorili predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, zadružne zveze, Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Civilne družbe za pravično Slovenijo in stranka SLS - so, da se predlog zakona o davku na nepremičnine v DZ-ju ne obravnava po nujnem postopku, da se umakne iz postopka in da se o kriznih ukrepih v letih 2014 in 2015 doseže skupen dogovor, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik upravnega odbora OZS-ja Branko Meh.

Če zahteve ne bodo izpolnjene, se bodo v sredo znova sestali in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih. Najprej bi zbirali podpise za peticijo in zahtevali razgovor z vlado in parlamentarnimi strankami. Če se ne bi mogli dogovoriti, pa bi šli v "bolj drastične ukrepe", je dejal Meh. Med ukrepi je omenil možnost protestov.

Tudi več kot desetina bi jih lahko zaprlo vrata
Na OZS-ju tako ocenjujejo, da bi moralo med 10 in 15 odstotkov obrtnikov in podjetnikov zaradi načrtovanega davka končati dejavnost. "Slovenski kmetje svojih gruntov ne damo," je bil ob tem odločen predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič. Predlagani davek ima po njegovem mnenju kup nedorečenosti in nejasnosti, je dejal, to pa ponazoril s podatkom, da so v registru navedeni npr. lastniki, rojeni leta 1830.

Meni, da ob sprejemu davka lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč ne bodo več "suvereni lastniki te lastnine". Se je pa pripravljen pogovarjati o večji obremenitvi, če bo vlada zagotovila, da se v proračun vrne vsaj 10 odstotkov sredstev, "ki so jih odpeljali tajkuni in ostali".

Predsednik skupnosti občin Ivan Žagar je dejal, da so predlogi vlade "pogubni", saj bi dodatno obremenili prebivalce občin in občinam vzeli do 20 odstotkov sredstev. Davek na nepremičnine je v drugih državah načeloma prihodek lokalnih skupnosti in regij, ne pa krizni davek za zapiranje proračuna, je dejal. Ocenil je, da bi bile občine z novim davkom ob 40 milijonov evrov.

Sistemski zakon - nujni postopek ni ustrezen
Predsednik opozicijske stranke SLS Franc Bogovič je dejal, da bi bilo treba zakon sprejemati po rednem postopku, saj naj bi šlo za sistemski zakon. Ponovil je, da bi zdaj predlagani zakon najbolj obremenil tiste, ki so oz. še ustvarjajo dodano vrednost. Po njegovem mnenju bi bilo treba sistemski zakon pripraviti skupaj, ne bi pa smel biti uveljavljen pred letom 2016.

Pobudnik Civilne iniciative za pravično Slovenijo Mitja Štular je menil, da je namen zakona zgrešen, saj je namenjen polnjenju proračunske luknje, da ni narejenih primerjalnih analiz glede na ureditve v drugih državah in da vsebuje nekatere sporne rešitve, med katerimi so davčna osnova, davčne stopnje in poseg v razmerje med občinami in državo. Štular meni, da gre pri načinu sprejemanja zakona in selektivnem dogovarjanju za "zakonodajno posilstvo", predlagani zakon pa da pomeni nevarnost nove nacionalizacije.

GZS se s pritiskom ne strinja
Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki pa se je od skupnih zahtev distancirala. Kot so pojasnili na GZS-ju, od vlade zahtevajo, naj preneha dodatno obremenjevati gospodarstvo, ne strinjajo pa se z oblikami pritiska interesnih skupin.

GZS meni, da je rešitev v obliki davka na nepremičnine pravilna, saj je lahko temelj za odpravo neenake obremenitve tudi znotraj gospodarstva, vendar le pod pogojem, da bodo vse interesne skupine obravnavane enakopravno. Ne sme pa se povečati skupna obremenitev gospodarstva, kot je zdaj z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, in naj se preneha "kupčkanjem" z novim davkom, poziva GZS.