Ob tem opozorja, da se kljub poenotenju zakonodaje na ravni EU-ja še vedno srečujemo z nacionalnimi posebnostmi in tudi z nespoštovanjem pravil notranjega trga.

Vlada spodbuja področja z višjo dodano vrednostjo
Ob odprtju Evropskega tedna podjetništva in Tedna enotnega trga, ki ju praznujejo po vsej Evropi, je Žerjav poudaril, da na ministrstvu z ukrepi na področju rasti in razvoja podjetij ter gospodarsko razvojne infrastrukture spodbujajo prehod na področja z višjo dodano vrednostjo.

Cilj: neposredne tuje naložbe
"Naš cilj je privabiti več neposrednih tujih investicij, ki bi prispevale k odpiranju kakovostnih delovnih mest v panogah z višjo dodano vrednostjo, prenosu novih tehnologij ter vključevanju slovenskih podjetij v dobaviteljske mreže mednarodnih podjetij, ter s tem doseči višjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva," je poudaril Žerjav.

Ob tem je spomnil, da so posamezniki, ki postajajo ustvarjalnejši in inovativnejši, ključ za razvoj podjetij, da rastejo hitreje in so pri svojem delovanju uspešnejša. To pa da vpliva na družbo, na gospodarsko rast, zaposlenost in razporeditev dohodkov v družbi.

20. obletnica evropskega enotnega trga
Letošnje leto zaznamuje tudi 20. obletnica evropskega enotnega trga, ki danes vključuje 500 milijonov potrošnikov, 21 milijonov podjetij in trgovanje med državami članicami v vrednosti 2800 milijard evrov, je še pojasnil minister.

EU ponuja priložnosti, ki jih prej ni bilo
Enotni trg predstavlja ključni element za dosedanje in nadaljnje združevanje EU-ja, je pojasnila vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin. Enotni trg je hkrati 23 milijonom podjetij po vsem EU-ju omogočil dostop do 500-milijonskega trga potrošnikov. "Močan, obsežen in povezan enotni trg ustvarja rast in delovna mesta in ponuja priložnosti, ki jih pred 20 leti še ni bilo," je še pojasnila in dodala, da je dokončna vzpostavitev enotnega trga nujna.

Glede železniškega prometa je prepričana, da bi bilo treba povečati konkurenčnost z odpiranjem ponudnikov železniškega prometa čez meje. Pri pomorskem prometu bi morali vzpostaviti resnični notranji trg za pomorski promet, ko gre za pomorski promet znotraj EU-ja, pri letalskem prevozu pa je treba pospešiti uveljavljanje enotnega evropskega neba za izboljšanje varnosti, zmogljivosti, učinkovitosti in za blaženje posledic na okolje.

Mogoče je privarčevati 13 milijard evrov letno
Prepričana je tudi, da je še veliko manevrskega prostora za izboljšanje izbire za potrošnike. "Integrirani trg pripomore k zmanjšani ceni energentov in olajša investicije, ampak po naši oceni bi lahko potrošniki v EU-ju z nadaljnjimi ukrepi na področju energetskega notranjega trga prihranili do 13 milijard evrov letno, če bi se vsi priklopili na cenejšo elektriko," je dodala Goršek Mencinova.

Pred vstopom na tuje trge se je treba pripraviti
Direktor Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) Igor Plestenjak je opozoril, da je za slovenska podjetja poslovanje na tujih trgih postalo pravilo, saj ti trgi predstavljajo obilo novih priložnosti. Ob tem pa je poudaril, da se je treba pred vstopom na tuje trge temeljito pripraviti.

Na pobudo Evropske komisije bo ta teden v Sloveniji in hkrati tudi v 37 evropskih državah Evropski teden podjetništva, ki je letos namenjen internacionalizaciji. Japti bo v okviru tedna podjetništva podjetjem ponudil možnost individualnih srečanj s predstavniki 14 slovenskih poslovnih klubov v tujini, katerih delovanje sofinancira.