Govori molk
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 17 glasov Ocenite to novico!
Gostje podkasta so bili igralka Nataša Tič Ralijan, vrhunska športnica Urška Žolnir, Magnifico, Miro Kline, psiholog in raziskovalec, in Marko Miladinovič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Ambicija ubija. Ne vem, ali je še kaj bolj obupnega kot star in ambiciozen človek.       
 Magnifico
       Naša civilizacija je precej bolna. Če si sam sebi zvest, lahko daleč prideš, pa to ne pomeni, da prideš do medijev, pa si že zadovoljen.       
 Nataša Tič Ralijan
       Imela sem neko svojo vizijo, kaj se bo dogajalo, in nisem dopustila, da bi kdor koli vplival name in me hotel izvleči s te moje poti.       
 Urška Žolnir
Podkast Govori molk
Mi si zamišljamo, kako naj bi nas drugi doživeli, in uprizarjamo sami sebe, v podkastu pravi Miro Kline. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Bildanje popularnosti je posel.       
 Marko Miladinovič
       Jaz sem naučen, da usode ni. Da je vse v človeku … Ne pa, da je neka višja sila od nekod prišla, ki ti predvideva, kam in kako boš šel.       
 Miro Kline

Dodaj v

Pogled z zvezdnatega neba

Podkast (7) Govori molk/z Mišo Molk
7. junij 2017 ob 07:50
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Mat Damon ni nikdar imel težav zapustiti svojega doma, medtem ko Tom Cruise premeri vsak svoj korak", mi je po snemanju rekel Marko Miladinovič. Ne vem, za koga od njiju navija, ker se sam kar rad pogleda v vse, kar zazna njegovo - vsaj silhueto. In to tudi s smehom prizna.

Na snemanju tega podkasta nismo bili pri miru. Nekateri so tudi vstali. Je bilo treba ponazoriti določene odgovore na vprašanja. Marko je pripovedoval o tem, da mu ni vseeno, kako je videti. Da si med hojo popravlja držo v izložbah. In pokazal, kako to gre. Magnificu je čisto vseeno, kako ga vidi ulica. In tudi on je med pogovorom vstal in uprizarjal svojo hojo. No, vmes je šel enkrat tudi lulat. "Ja, popularnost je zabavna reč, če jo tako tudi jemlješ!" je te premike duhovito komentiral Miro Kline.

Gostje, ki sem jih tokrat povabila v podkast, slave ne potrebujejo. So uspešni in na slavo ter popularnost ne dajo veliko. Ker je bila in je le del njihovega življenja, trdega dela. Zato se jim res hvaležna, da so se odzvali in se prišli pogovarjati o fenomenu popularnosti in priljubljenosti. Niso stokali o tem, da je cena slave pri nas visoka. Popularnost znajo tudi razkrinkati in jo prepoznati v njeni nevarnosti in zaslepljenosti. Ker pač veliko delajo in niso jahači slave, kot je Magnifico imenoval tiste, ki tečejo za slavo.

In res je vedno več obrazov, ki se pojavljajo v medijih. Zlasti v tabloidnih. In mnoge med njima pozna le peščica ljudi. Pa saj ne gre za to, koliko ljudi jih pozna, temveč mnogo bolj zato, zakaj so sploh prepoznavni, kaj je njihovo delo, kaj sploh počnejo. In, ali to, kar počnejo, res delajo bolje od drugih.

Verjetno marsikdo med njimi sam zase meni, da je res tudi popularen, torej vsem znan, ni pa nujno, da je tudi priljubljen. Popularnost je lahko zelo kratke sape in precej je takih, ki so znani zgolj po tem, da so znani. Zato le redkim uspe popularnost tudi zadržati in jo brez večjih nihanj doživeti tudi kot priljubljenost.

Odkrito o popularnosti, priljubljenosti in slavi v podkastu Govori molk/z Mišo Molk. Vabljeni k poslušanju.

Priljubljenost ima namreč drugačne značilnosti. Na to je v pogovoru opozoril tudi psiholog Miro Kline. Pomemben je vzrok, zakaj nekomu namenjamo pozornost, zakaj se nad kom navdušimo. Popularni so zlasti politiki in estradniki, med priljubljenimi pa prepoznamo tudi športnike, igralce, novinarje, uspešne glasbenike, pisatelje, zdravnike ... skratka v vseh panogah jih najdemo. In to niso tisti, ki so vedno in vsem na očeh. Imamo jih radi, ker cenimo njihovo delo, značaj, karizmo, odnos. Nismo jim naklonjeni zato, ker štrlijo iz vseh medijev, ampak uživajo naše spoštovanje in naklonjenost predvsem zaradi svojega dela. Popularnost pa ni nujno tudi uspešnost. Da se jo kupiti, izračunati, preračunati, ustvariti. Dobra promocija, vključno s samopromocijo, v kateri so nekateri res pravi mojstri, te lahko hitro povzdigne med znane in slavne. Znotraj je pa nič. Čisti nič. Le strah, če bo in kdaj bo minilo. Strah, ki ni votel, ampak zelo realen. Če si bil zgolj to, kar so iz tebe naredili mediji, te je lahko res strah. Dokler drugi mislijo, da si zvezda, je še vse okej. Ko pa ti nasedeš temu svetlikanju in misliš, da si več kot drugi, je pot do razočaranja zelo blizu.

Z izjemno prizemljenimi in zelo uspešnimi ljudmi sem se družila v tem podkastu. Popularnost in priljubljenost jih nista zmedli. Znali so in znajo sprejeti navdušenost občinstva in jo spoštovati, prav tako pa tudi razbrati in racionalizirati evforijo trenutkov, ko jih aplavz nagradi za njihovo delo. Super se je pogovarjati z ljudmi, ki žanjejo slavo, v bistvu pa opravljajo zgolj svoje delo. In to dobro, disciplinirano in odgovorno.

Do samega sebe: dve oboževani, ki sta izkusili tako popularnost kot priljubljenost in znali to dobro obvladovati: igralka Nataša Tič Ralijan in vrhunska športnica Urška Žolnir; Magnifico, to je on, ni več kaj dodati; Miro Kline, psiholog/raziskovalec, ki ima neverjetno pozitivno energijo in občutek za ljudi okoli sebe, in Marko Miladinovič, ki je tako iskreno povedal, da se slave ne bi branil.



Miša Molk, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 07.06.2017 ob 09:01
Je napihnjeni ego nujno potreben za življenje?
~
Pravzaprav ne, ... v budizmu je celo cilj, da ego presežemo, in Razsvetljeni so to tudi storili. Res pa je, da razen sedenja pod svojim drevesom ... niso kaj prida prispevali človeštvu, če to sploh lahko štejemo za prispevek.
~
V nasprotju s tistimi, ki so se utopili v nirvani – so ujetniki svojega grandioznega ega nepotopljivi, nezaustavljivi, neutrudljivi ... zato jih imamo radi.
Fina gospa [Keeping Up Appearances] ima mogoče res nerealne predstave o svoji domnevni pomembnosti, a nas vedno znova razveseli. Od stand-up komika prav tako pričakujemo, da bo tako poln sebe ... da se bo kar z lopato trosil naokrog. In če se igralci, glasbeniki, umetniki vseh barv – nosijo, zazdijo, važijo, šopirijo in repenčijo – ni v tem prav nič narobe, nikomur nič ne škodijo ...
Mi smo jih napravili za slavne in popularne, in oni nam vračajo nazaj, čista simbioza.
~
Resno vprašanje pa je, ali lahko taiste mehanizme prenesemo tudi v politiko ... in še za predsednika izvolimo največjega cirkusanta, glumača, zabavljača ... skratka patološkega narcisa ...
Krimsky
# 07.06.2017 ob 13:47
@ Miša Molk

Vprašanje je vprašanje, in ne trditev ...
~
... postavimo ga lahko tako v ZDA, kot drugod ... in se ne nanaša na nobeno konkretno osebo ...
Miša Molk
# 12.06.2017 ob 00:52
@Ples:Ja, razmejili ste bistvo razlike med popularnostjo in priljubljenostjo v eni sami izjavi. Včasih, a redko in ne dolgo, gresta lahko celo po isti poti. Sicer pa, hvala za kompliment. In priznam, za popularnost se nikdar nisem trudila .Prišla je sama po sebi zaradi mojega dolgoletnega dela v razvedrilnem programu in pri občinstvu dobro sprejetih oddaj. In prav tu je kleč; če se dolgo pojavljaš, si znan, si pupularen. Priljubljenost pa pritisne drugam, na čustva in razum, na neke naše arhetipske prepoznave, na spoštovanje osebnosti, kjer je medijska pojavnost lahko zelo minorna in ko daljinec lahko počiva na kavču.
Zakaj je recimo Slavko Bobovnik popularen ,ali pa Mario Galunič? Sta popularna ali priljubljena?
Ples
# 10.06.2017 ob 00:00
@Miša Molk
Hvala! Je bilo luštno poslušat do konca ;)

Glede popularnosti in priljubljenosti pa - no, na hitro ne vidim neke bistvene razlike, če pa malo pofilozofiram, je pa pri meni približno takole: nimam težav priznati, da je kdo popularen, saj to dokazujejo številke v medijih. Priljubljenost pa nekako doživljam veliko bolj osebno, torej 'kdo je meni ljub', pa če je popularen bolj ali manj ali sploh ne. Se strinjam tudi z Natašo, da je popularnost verjetno ožje časovno uokvirjena, priljubljenost je pa bolj na dolgi rok.
Na primer vi, Miša, mogoče trenutno niste na višku svoje popularnosti, ampak meni ste ljubi. In z gotovostjo rečem, da ne samo meni.
Ples
# 07.06.2017 ob 17:08
Fajn podcast, me je pa vznejevoljilo, da je odrezan, in to sredi Magnificovega stavka.
Lahko bi napisali, da ni cel ... Smo pač eni, ki filme radi pogledamo do konca, če so nam všeč in imamo čas.
razmetan
# 07.06.2017 ob 16:15
posnetek na 4D ni cel, konča se pri 29min.
lp
Miša Molk
# 07.06.2017 ob 23:10
@razmetan: urejeno.
@Ples: urejeno.
Miša Molk
# 07.06.2017 ob 12:31
@Krimsky: zahvaljujem se vam za komentar in se večinoma z vami tudi strinjam. Kar se predsednika tiče, bo javnost tu verjetno vedno razpolovljena. Nekaterim je njegov način umeščanja v medije všeč, češ, kako ljudski in preprost da je, drugim pa gre ravno njegov populizem izjemno na živce. Vsekakor od predsednika pričakujemo, da se opredeljuje do vitalnih družbenopolitičnih problemov in da s svojim vedenjem in nastopi ponazarja ter upravičuje moralno avtoriteto predsednika države. Dejstvo pa je, da je znal takoj izkoristiti možnosti socialnih medijev.
Podcast Govori molk

Utapljamo se v delu in se pozabljamo premikati z besedami. Tudi molk govori. Vabljeni k poslušanju podcasta
Govori molk z Mišo Molk.
Voditeljici in avtorici lahko pišete tukaj.

Citat

1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic:

 

“Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.”

 

Jørgen Lorentzen;  profesor in raziskovalec:

»Patriarhat torej koristi le peščici moških, ostale ravno tako kot ženske odriva, podreja. Vzgaja jih v nasilje proti drugim in sebi. In drugič zato, ker je patriarhalni model z vznikom kapitalizma moškim dal ekonomsko moč, a jih je izključil iz družinskega kroga ljubezni. Oče je postal oskrbovalec družine, ki ga je treba spoštovati, se ga bati, ne ljubiti. In to je tisto najhujše, kar se je moškim zgodilo: izključenost iz kroga ljubezni, prepoved nežnosti, čustev, pravice biti ranljiv. Biti človek«.

 

Zana Fabjan Blažič; etnologinja in kulturna antropologinja:

 »V današnjem družbenem vzdušju pogosto naletim na opazko, da zakaj se feministke še moramo boriti, saj smo že dobile vse, kar smo želele. Vendar to ni res, saj se ta boj ne bo nikoli končal. Tudi ko izbojuješ pravice, zavzemanje zanje še ni končano. Neprestano jih je namreč treba utrjevati in uresničevati. Kot lahko vidimo v zadnjem času, se tudi že izborjeno lahko jemlje nazaj. Ne moremo dopustiti, da stopamo nazaj, stran od tega, kar so priborile naše predhodnice«.

 

Juliet Mitchell; profesorica, psihoanalitičarka, publicistka:

»Problemi žensk niso privatni in osebni, zato tudi njihovo reševanje ni ‘privatna zadeva’«.

 

Katja Zabukovec Kerin;  društvo za nenasilno komunikacijo:

»Dejanske enakosti pa ni, v tem je težava. To pa pomeni, da v resničnosti nimamo enakih mož­nosti, da smo drugače obremenjene, in to se kaže na vseh področjih življenja. V družbi ne obstaja manjvrednostni kompleks žensk, ampak naučena nemoč. Gre namreč za to, da smo deklice od malega spodbujane k drugačnim dejavnostim, k drugačni vrsti moči.«

 

Sonja Merljak; novinarka, pisateljica, doktorica znanosti in docentka za novinarske študije:

»Enakost spolov bo dosežena, ko bodo ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, ko bodo imeli enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj«.

 

Simone de Beauvoir;  pisateljica, eksistencialistična filozofinja, politična aktivistka, feministka in družbena teoretičarka:

»Ženska je določena glede na moškega in se razlikuje glede nanj, ne pa on glede nanjo; ona je nebistveno nasproti bistvenega. On je Subjekt, on je Absolutno; ona je Drugi.«

 

Virginia Woolf; pisateljica:

»Zgodovina moškega odpora do ženske emancipacije je morda celo bolj zanimiva kot zgodba o emancipaciji sami«.

 

Ann Oakley; sociologinja , publicistka, feministka:

»Posledica industrializacije je, da dom pomeni ‘družino’, ne pa ‘dela’. V našem jeziku imamo izraz za moškega ‘družinski človek’, ustreznega izraza za žensko pa nimamo. Bil bi družbeno nepotreben: družina pomeni žensko. Ženska rodi otroke, skrbi za otroke, doma je gospodinja: če dom pomeni družino, potem je družina ženska.«

 

Peter Lovšin; pevec in novinar:

»V slovenski politiki imajo ženske absolutno premalo veljave. Ženske se v kriznih trenutkih bolj odgovorno obnašajo«.

 

Pia Brezavšek: kritičarka/recenzentka in teatrologinja:

»Po eni strani smo priče vedno bolj zagrizenemu branjenju in idealiziranju svete institucije družine, slavljenja otroka, v skrb za katerega se nekatere mlade mame, tudi zaradi diskriminacije žensk na zmeraj manjšem in bolj kompetitivnem trgu delovne sile, z vso svojo bitjo potopijo. Po drugi strani pa narašča število prekarnih delavk, ki kljub želji po otroku z zanositvijo v nedogled odlašajo, saj vedo, da bo bodo skrb za otroka prekleto težko združevale s podplačanim izčrpavajočim delom, ki jim za silo omogoča preživetje in morebiti še nekakšen približek samouresničevanja«

 

 

 

Miša Molk
link
Govori molk: Ženska sem.
50
28. marec 2018 ob 08:17 Enakosti še vedno ne znamo misliti, kaj šele živeti - ženske so bile dolgo zgodovino brez pravic, posledično pa tudi brez besed.
Več novic ...
Kazalo