Kolumne
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 19 glasov Ocenite to novico!
Uroš Bonšek
Uroš Bonšek. Foto: Blaž Miklič/OSM films
Festival Lupa
Zadnja septembrska sreda bo v Ljubljani nevladniška, letos še posebej slovesna, kajti v središču glavnega mesta se bo dogajal že petnajsti tradicionalni bazar nevladnih organizacij LUPA. Dan, ko bodo nevladne organizacije svoje raznolike dejavnosti predstavile tako na odru kot na stojnicah, bo 28. september 2016 med 11. in 20. uro.Ob petnajstletnici se spodobi tudi kakšna sprememba ... Ta bo tokrat ta, da se festival s Prešernovega trga seli na Breg in Novi trg. Stojnice, na katerih se bo več kot 120 nevladnih zavodov predstavilo širši javnosti, bodo po celotni dolžini ulice. Oder, ki bo obiskovalce v to nevladniško ulico pospremil še z dodatnim živim programom, pa bo ob fontani na spodnjem delu Novega trga. Festival LUPA je tradicionalna predstavitev slovenskih nevladnih organizacij. Vsako leto se na Lupinih stojnicah predstavi okoli 120, na Lupinem odru in pod njim, na delavnicah, v predstavah itd., pa še več kot 30 društev, zavodov in ustanov. Zdaj že tradicionalno prireditev prireja Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), horizontalna mreža NVO, ki povezuje več kot 1.000 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. Foto: Festival Lupa

Dodaj v

Beboti v službi višjih interesov

Dnevnik nevladnika (1)
27. september 2016 ob 06:33
Ljubljana - MMC RTV SLO

Naslednje leto bo minilo 20 let od najhujše reševalne nesreče v slovenskih gorah. Gorski reševalci in posadka policijskega helikopterja so se 10. junija 1997 v okviru usposabljanja odpravili v steno Turske gore, da bi vadili dvig reševalca in ponesrečenca v helikopter.

Na višini skoraj 2000 metrov so si uredili sidrišče in priveze. Ko pa so se pri eni od vaj pripeli na helikopter in se je ta začel dvigovati, je bil eden izmed članov skupine še vedno pripet z varnostno žico. Helikopter je zato s sidrišča odtrgal del skale. Vseh pet reševalcev je padlo v globino.

Ko sem pred štirimi meseci prepričeval urednike pri enem večjih slovenskih medijev, da je nevladni sektor medijsko podhranjen in da si zato želim, da mu medij, kjer delajo, nameni več prostora ne le ob izrednih dogodkih (prvem valu beguncev, odpravljanju posledic žleda ...), ampak tudi drugače in redno, so mi odgovorili, da se o nevladnikih pa res že čisto dovolj poroča. Tudi to, da bi več medijske podpore pomagalo razumeti, kaj in kdo nevladniki sploh so, jih ni prepričalo. Češ - pa saj vsi vedo.

Po slabi uri besednega pingponga sem ugotovil, da je bil sestanek zaman in ga sklenil s tem, da sem očitno prišel k napačnim ljudem ter da moram kakšno ulico ali dve stran, na drug naslov. No, ni trajalo dolgo, ko se je moja domneva, za katero uredniki niso hoteli slišati, uresničila. Namreč, da precejšen delež naših sodržavljanov o nevladnem sektorju ne ve praktično nič in da je to najbrž glavni razlog, da se ga držijo napačni in škodljivi stereotipi.

Ko sem ob prizadevanjih za odpravo davka na dobiček za nevladne organizacije v javnem interesu bral komentarje pod članki, sem znova ugotavljal, da Slovenec ne ve, kaj nevladna organizacija sploh je. Ne ve, da je morda član katere tudi sam (če je prostovoljni gasilec) ali da je nevladnik njegov partner (če pleše pri folklorni skupini), so njegovi otroci (če so včlanjeni v kakšen športni klub) ali starši (če planinarijo ali igrajo v amaterski gledališki skupini). In da Slovenec ne ve, da je v naši državi več kot 27 tisoč nevladnih organizacij.

In ker ne ve, brez slabe vesti in premisleka pod članek, ki piše o prizadevanjih, da bi denar namesto za davek raje namenili za gasilske čelade ali prehranske pakete za socialno šibke, napiše, da so nevladne organizacije, med njimi je 1.300 gasilskih društev, pa več kot 250 planinskih društev in 600 upokojenskih, leglo sesalcev državnega denarja. In da je več kot 100 tisoč slovenskih prostovoljcev, ki pomagajo med drugim tudi ženskam, žrtvam nasilja in učijo starejše računalniškega opismenjevanja, bebotov v službi višjih interesov. In da je treba nevladne organizacije nemudoma ukiniti, ker tako ali tako delajo samo zdrahe.

K sreči sem na sestankih z uredniki slovenskih medijev spoznal tudi take, ki so mojo željo, da bi o nevladnih temah poročali (še) več in tako pripomogli k razumevanju tretjega (nevladnega) sektorja naše družbe, civilne družbe, kot mu tudi nekateri pravijo, več kot podprli in rekli, da bi to morali že davno storiti. Na razumevanje sem naletel tudi pri urednici medija, ki ga ravnokar berete. Tale zapis je zato uvod v dnevnike, intervjuje ..., ki vas bodo čakali na spletnem portalu rtvslo.si, da boste (še) bolje razumeli, kdo so nevladniki, kaj počnejo (tudi to, kar bi v resnici morala država) in da bi bilo brez njih življenje velikokrat precej težje.

Tistim pa, ki menite, da so nevladniki samo beboti v službi višjih interesov in nebodigatreba naše družbe ... Si upate pogledati v obraze 13 otrok, ki so tistega nesrečnega 10. junija izgubili svoje očete, in pred njimi še enkrat ponoviti svoje sodbe o nevladnikih? Upam, da si ne upate.


Uroš Bonšek je vodja za odnose z javnostmi CNVOS – Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Uroš Bonšek, CNVOS
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
jujc
# 27.09.2016 ob 08:16
Problem nevladnikov je, da dobivajo denar od vlad. Torej so pravilneje vladniki. Sicer pa srceparajoca kolumna. Kar solza se mi je utrnila. Not.
vnk
# 27.09.2016 ob 12:52
Superca in zdej je spet en interes dobil pručko na javnem mediju, da pljuva po nevednih državjanih, zato ker ne delijo njihovega mnenja. Ampak če jih bo dovolj dolgo žalil in po njih pljuval in utrujal, jah potem ni vrag, da bodo ugledali luč in prestopili na stran razsvetljenih, brezkompromisni podpori nevladnih organizacijam.

Namreč, da precejšen delež naših sodržavljanov o nevladnem sektorju ne ve praktično nič in da je to najbrž glavni razlog, da se ga držijo napačni in škodljivi stereotipi.

Za škodljive stereotipe so pač krive določene nevladne organizacije. Morda bi najprej tam začeli, ampak zakaj bi, ker verjetno predstavljajo prevelik interes, pa je lažje udrihati po posameznikih. Ti, Uroš Bonšek, si dober dokaz, kaj je narobe z RTVjem (in tudi našo državo), znova neka interesna skupina dobi glas, ker pač pozna prave ljudi.

CNVOS: LOBIRANJE IN PRITISK NA ODLOČEVALCE

CNVOS polje in razsežnost lobiranja dobro razume ter ve, kako doseči spremembe, ki si jih nevladne organizacije želijo. Za njim pripravimo celovito lobistično akcijo; identificiramo predpise, ki jih je potrebno spremeniti za dosego ciljev; identificiramo točke vpliva in ključne odločevalce; zapišemo nova določila ter jih zagovarjamo na vseh ravneh v postopku sprejemanja.
Optimist99
# 27.09.2016 ob 09:00
Problem ni GRS, problem so kaksne Amnesty International in FIlhamornija. Vse po diktatu placnika, ce recejo americani da so refjudzis welcome so in niso problematicni. Ce je je ustavno sodisce bilo protiustavno, sodba pade na sodiscu v Strasbourgu, mali clovek bije bitko z davcno, korporacijami, bankami.. pa tiho kot miske!
Optimist99
# 27.09.2016 ob 09:15
Filantropija*
Nevladne organizacije
Dnevnik nevladnika
link
Znebimo se fosilov
10
5. oktober 2017 ob 15:28 Verjetno ste že pozabili na nastop premierja Cerarja pred novinarji, v katerem je uporabil rekvizit z napisom "Slovenec sem, ne jamram, iščem rešitve".
Več novic ...
Kazalo