Blomkampov film Elizej je precej enosmerna obsodba kapitalizma in tistega enega odstotka, ki ga nihče ne mara. Foto: Kolosej
Blomkampov film Elizej je precej enosmerna obsodba kapitalizma in tistega enega odstotka, ki ga nihče ne mara. Foto: Kolosej
Bogataši v Elizeju so hladni, brezčutni, odtujeni, ljudje pa na Zemlji premorejo toplino, pogum in smisel za humor.
Bogataši v Elizeju so hladni, brezčutni, odtujeni, ljudje pa na Zemlji premorejo toplino, pogum in smisel za humor. Foto: Kolosej

V teh filmih gre za katastrofične scenarije. Tale zapis pa ne bo filmska ocena.
Elizej je ekstrapolacija sodobnosti v prihodnost. Lahko ga pa gledamo tudi kot nekakšen skrajen opis sodobnosti. Los Angeles v filmu je videti kot Pešavar. Živali so iztrebljene, planet je prenaseljen, vladajo beda, bolezni. Slika v filmu je pogosto prežgana, kar kaže na to, da je Zemlja trajno pregreta. V filmu večina človeštva (99 % ?) živi na Zemlji. Zdravstvo je srednjeveško. Izobraževalni sistem … ali to obstaja? Policija in kaznovalni sistem so neizprosni roboti. Delo imajo v prihodnosti posamezniki. Opravljajo ga v nečloveških razmerah v tovarnah, kjer ni pravil, razen tistih, ki jih sproti postavljajo menedžerji.
Privilegirana manjšina (1 % ?) živi v umetnem satelitu nad Zemljo (prosto po Potočniku!). Elizej so nekakšna nebesa. Tam imajo medicinske komore, ki te ozdravijo v trenutku, red, higieno, bazene, zelenice.
Blomkampov film je torej precej enosmerna obsodba kapitalizma in tistega enega odstotka, ki ga nihče ne mara. V tem smislu je predvidljiv. Komu, razen tistemu enemu odstotku, pa takšen moralistični podton ne bo všeč? Bogataši v Elizeju so hladni, brezčutni, odtujeni, ljudje na Zemlji premorejo toplino, pogum (in smisel za humor).
Ampak svet, kakršen je in kakršnega prikazuje film, smo si, oziroma si bomo, naredili vsi skupaj. Je ljudi kdaj kdo silil v pobesnelo razmnoževanje? Je ljudi kdaj kdo silil v iztrebljanje živalskih in rastlinskih vrst? Ali ni uničenje okolja, ki je vidno v filmu, posledica industrijskega onesnaževanja in razmnoževanja? Blomkamp ima seveda prav, ko ne mara bogatašev na Elizeju. Nisem pa čisto prepričan, da so ljudje na njegovi Zemlji objektivno kaj boljši.
Nobeden izmed teh filmov nikoli ne odgovori na vprašanje, zakaj nas je vredno rešiti. Zato, da se bomo še naprej razmnoževali? Je dobro, da nas je veliko, in naj nas bo še več, ker smo tako odlični? Da bomo še naprej jedli in pili? Da bomo pili in jedli boljšo hrano? In bili zdravi? Bili zdravi zakaj? Da se bomo zdravo razmnoževali? Da bo še več ljudi več in bolje jedlo in pilo?
Sam bi na planetu raje videl več zeber, levov, slonov … Svoboda je v pripoznanju nujnosti. Pa odgovornost je tudi blizu … Skupaj z nujnostjo in dolžnostjo so najbrž vse te kategorije tam nekje v isti točki. In če omenjene kategorije izginejo iz te točke, ne sledi svoboda, ampak nestabilnost. In svet postane sekret.