Glasba pa je zelo blizu mladim. Ob njej se sprostijo, zabavajo in družijo. Razvija jim mišljenje, komunikacijo, odnos do skupnega in avtoritete. Vpliva tudi na njihovo čustvovanje, doživljanje sveta in počutje, oblačenje, govorjenje ter seveda na odnos do sveta in življenja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Glasba pa je zelo blizu mladim. Ob njej se sprostijo, zabavajo in družijo. Razvija jim mišljenje, komunikacijo, odnos do skupnega in avtoritete. Vpliva tudi na njihovo čustvovanje, doživljanje sveta in počutje, oblačenje, govorjenje ter seveda na odnos do sveta in življenja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

O rimski mučenki Ceciliji iz prvega obdobja krščanstva govori le pasijon iz 5. stoletja. Po njem je živela v času papeža Urbana I. v 3. stoletju. Njen grob so našli v Kalistovih katakombah v Rimu poleg kripte papežev. Umrla je, ker se ni hotela odpovedati krščanski veri.

Častiti so jo začeli v 15. stoletju kot zavetnico glasbe, ker naj bi na poročnem slavju opevala Boga. Leta 1584 je Aleksander Marino, da bi povezal glasbenike, ustanovil bratovščino svete Cecilije. Prvi, ki so jo imeli za zavetnico, so bili francoski glasbeniki. 22. novembra so praznovali njen god. Njena najbolj znana upodobitev je Raffaelova slika v Bologni. Slikar jo je naslikal z glasbili leta 1516.

Glasba pa je zelo blizu mladim. Ob njej se sprostijo, zabavajo in družijo. Razvija jim mišljenje, komunikacijo, odnos do skupnega in avtoritete. Vpliva tudi na njihovo čustvovanje, doživljanje sveta in počutje, oblačenje, govorjenje ter seveda na odnos do sveta in življenja. Velikokrat pa poslušajo zelo drugačno glasbo od odraslih, da bi tudi tako izrazili svojo drugačnost.

Navdušujejo se tudi nad sakralno glasbo. Lahko je verska ali liturgična, ki je napisana za obrede. Na letošnjem praznovanju godu svetega Stanislava v zavodu, poimenovanem po njem, so nas v Ljubljani presenetili, saj so mladi izvajali tudi popularno glasbo, celo hip-hop.

Danes duhovni pop- in rockglasba povežeta vso družino. Duhovno-ritmična glasba pa se je razvila v protestantskih cerkvah, ker niso bile tako akustične kot katoliške. Zato so uporabljali ojačevalce, bobne, kitare … Pri nas pa smo lahko prisluhnili duhovno-ritmični glasbi po letu 1955, še zlasti v karizmatičnih gibanjih. Temelji na neposrednih učinkih melodije in ritma. Besedilo skladbe pa se nanaša na vsakdanje življenje in dogodke, ki nam so zelo blizu: srečanje, ločitev, ljubezen, prijateljstvo. Tovrstna glasba daje ritem duhu in je najprej molitev. Izvajalci izražajo prek nje svoj odnos z Bogom, vero vanj in ga slavijo.

V tem duhu je minil tudi letošnji festival Ritem srca, prav tako v Zavodu svetega Stanislava, kjer so vse generacije preživele večer v slavljenju Boga.