Nabira se masa njene negativnosti in lahko doseže kritično točko. Zgošča pa se v dejstvu, da je finančni ter politični moči podrejeno vse, tudi najsvetejše. Vladati in biti bogat je eno in edino, etika je daleč, daleč stran. Če pa le preostane še kaj moralnosti, je to fasada, za katero se skrivajo nizki egoistični interesi.

Odločajo posamezniki ali skupine, ki so v manjši ali največji meri z zlom na ti. Ubijati, trpinčiti ljudi, relativizirati húdo, recimo nacionalizem, lagati za dosego ali ohranitev moči postaja vse bolj sprejemljiv model obnašanja. Kandidat za vrhovnega sodnika ZDA naj bi pred leti spolno zlorabil dekle in še dve drugi ženski. In ko je žrtev verodostojno pričala o tem zavržnem dejanju ter ustvarila vtis, da ne laže, je ta človek v svojo obrambo na beden, cmerav način trdil, da to ni res. In je to prisegel pri Bogu. Kar pomeni samo dvoje: ali da v Boga ne verjame, marveč je to samo trik, da pri konservativcih zbudi prepričanje, da se on kot vernik ja ne bo drznil lagati Poslednjemu sodniku, ker bo kaznovan, ali pa verjame v Boga, vendar je za osvojitev sodne oblasti pripravljen izdati celo Presveto.

To je le en primer, kaj je danes za veliko ljudi na odločujočih položajih njihova "etika". Zanikati, zavreči celo Najvišje, poigravati se z usodo sveta, samo da prideš ali ostaneš na oblasti. Ampak ‒ ali morda ni temu nadrejena ideja o obstoju popolnoma drugačnega sveta?