Muzej, posvečen spominu na velikega mojstra Händla, je neodvisna institucija, ki se financira izključno z donacijami. Foto: Promocijsko gradivo
Muzej, posvečen spominu na velikega mojstra Händla, je neodvisna institucija, ki se financira izključno z donacijami. Foto: Promocijsko gradivo
Tam je ozračje vselej spokojno, mirno, akademsko. Foto: Promocijsko gradivo

Händel se je rodil leta 1685 v Halleju na Saškem, več let je deloval v Italiji, od leta 1713 pa vse do svoje smrti leta 1759 pa je prebival ter skladal in ravnateljeval v Londonu.

Muzej, posvečen spominu na velikega mojstra Händla, je neodvisna institucija, ki se financira izključno z donacijami. Tudi ambiciozni Händel je seveda deloval po enakih načelih. Notorični umetnik je ustvarjal s komaj verjetno naglico in zanosom. Njegovi donatorji so bili različni mogotci, tako tudi kraljica Anna in slavni veleposestnik Charles Jennens (1700—1773), ki je napisal libreta za kar pet skladateljevih oper. Vsega skupaj je Händel napisal glasbo za 49 opernih del, 25 od teh je bilo premierno izvedenih v Londonu.

Matjaža Ambrožiča lahko spremljate tudi na Twitterju.
Poleg oper je Händel znan tudi po koncertih in oratorijih. Najslavnejši med njimi je Mesija, ki vključuje tudi legendarni stavek 44, znan kot Alelujah, eno najbolj prepoznavnih glasbenih tem sploh. Tudi besedilo za Mesijo je napisal ekscentrični bogataš Jennens s posestva Gopsall na zahodu Londona, Händlov vdani prijatelj, ki je velikega skladatelja zelo spodbujal. Jennens se je v zgodovino zapisal tudi kot strasten zbiralec knjig. V njegovi knjižnici so se ohranili številni Shakespearjevi rokopisi.

Premierna izvedba oratorija Mesija je bila v Dublinu 13. aprila 1742. Händel je delo dokončal v pičlih treh tednih, pri čemer velja, da je to skladal brez počitka.

Neutrudni skladatelj je bil kot glasbeni pionir znan tudi med svojimi kolegi. Mozart in Beethoven in drugi so o Händlu pripovedovali kot o osebnosti, ki jih je navdihovala.

Georg Friedrich Händel je s prihodom v Anglijo in z nastanitvijo v Londonu leta 1727 postal George Friderich Handel. Slikovita in bogata ustvarjalna kariera ga postavlja med prve res prave vseevropske umetnike.

V Nemčiji rojeni naturalizirani britanski baročni skladatelj je tudi umrl prav v hiši, kjer je danes njegov muzej, in to kot zelo premožen in cenjen Londončan.

Njegove skladbe so do danes ostale del železnega repertoarja ob različnih svečanostih oziroma cerkvenih in kraljevskih povorkah.