Kolumne
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 10 glasov Ocenite to novico!
Romana Kocjančič
Romana Kocjančič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Ko boli duša

Kolumna Romane Kocjančič
13. november 2016 ob 07:48
Ljubljana - MMC RTV SLO

Stiske življenja režejo v našo dušo sledove, ki nas bolijo, o njih pa težko spregovorimo. Saj nismo nori! V resnici nas je strah in duševne bolezni se bojimo. Psihiatri zatrjujejo, da danes ni nič več psihičnih bolezni, kot jih je bilo včasih, le bolj se jih zavedamo.

Bolezen duše - najpogostejša je depresija, sledijo bipolarne motnje in motnje razpoloženja - nas stigmatizira. Stigmatizira pa nas tudi okolica in socialno izključeni smo tudi na delovnem mestu. Seveda ne povsod. Zaradi motenj v čustvovanju, mišljenju ... doživljamo zavračanje, diskriminacijo ... tudi naši domači. V nasprotju s hudo telesno boleznijo, kot je npr. rak, o kateri zelo hitro povemo, saj bomo doživeli veliko sočutja, tu oklevamo.

Duševna bolezen je stigma. Zato se pozno vključimo v zdravstveno obravnavo, kar pa negativno vpliva na zdravljenje in rehabilitacijo. V primerjavi z drugimi medicinskimi strokami je stigmatizirana tudi psihiatrična stroka in zato slabše financirana. To pa pomeni za bolnike slabšo obravnavo.

Zanimivo je, da sta pred mesecem dni praznovala skupaj svetovni dan dve skupini obrobnih ljudi: duševni bolniki in brezdomci. Med duševnimi bolniki so posebej izpostavljeni otroci in mladostniki ter starostniki. Pogosto se duševna kronična bolezen ali takšna s ponavljajočim se potekom razvije že pred 14. letom starosti.

Kar vsak tretji Slovenec naj bi imel težave z duševnim zdravjem. Na leto je pri nas hospitaliziranih 12.000 ljudi v petih psihiatričnih bolnišnicah in na oddelku Kliničnega centra v Mariboru. Največ zaradi shizofrenije in bipolarne motnje ter motnje razpoloženja. Psihotične motnje ima okrog 11.000 osebe, razpoloženjske motnje pa 105.000. Veliko, zato je res vprašanje, ko razmišljamo o nekom, ki je zbolel, ali ne bomo jutri morda tudi sami na njegovem mestu.

Kdaj smo duševno zdravi in kdaj bolni? Meja, mislim, je zelo tanka. Mislim pa, da ko smo srečni, samozavestni, ko zadovoljujemo potrebe telesa, duha in duše, smo tudi manj izpostavljeni psihosomatskim in degenerativnim boleznim in duševno zdravi. Vzroki za duševno bolezen so zapleteni, pravi stroka. Pogojeni so z dednostjo, s stresnimi življenjskimi dogodki, razmerami v družini, fizično boleznijo.

Težave z duševnim zdravjem imamo, ko ne moremo več obvladati pritiskov vsakdanjega življenja, ko izgubimo službo, podporo, starševske in tudi osnovne življenjske pravice. Čeprav pravi dr. Jože Magdič, da je najpogostejša bolezen depresija, ki pa da pomaga, da zastavimo svoje življenje na novo. Pomoč pa naj bi poiskali, ko ne moremo več funkcionirati na enem ali več področjih življenja.

Duševno zdravje je bilo pri nas dolgo časa zanemarjeno. Bolniki psihiatričnih bolnišnic in zavodov pa ožigosani z norci. Vendar mislim, da se je psihiatrija po letu 2008, od nastanka skupin za samopomoč, strokovnih skupin, svetovalnih telefonov, dostopa do gradiva, zelo razvila. Okrevanje, ki pomeni vračanje na prejšnjo raven sposobnosti, je res dolgotrajen proces.

Vendar nevropsihiater dr. Jože Magdič pravi, da smo pacienti vsi, eni pomagamo, drugi pomoč prejemajo oz. se to stalno menja tudi pri posamezniku.

Nekdo z duševno boleznijo pa je zapisal: »Ne obremenjujem se več s preteklostjo in ne straši me več prihodnost. Učim se zaupati sebi, učim se zaupati drugim in učim se zaupati življenju!« Res, danes zboli za duševno boleznijo nekdo, jutri pa sem to že lahko jaz!

Romana Kocjančič, TV Slovenija
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
luckyss
# 13.11.2016 ob 14:26
Ko se že omenja brezdomce, se strinjam, da so stigmatizirani...
Sedaj bodo še bolj (mislim na domače), ko bodo videli, da je bolje poskrbljeno za tuje ekonomske migrante kot pa za njih..
grapar
# 15.11.2016 ob 17:40
Osebno menim, da vpletanje duše ne sodi ravno v kontekst vsebine tega članka, je pa vsekakor taka raba pojma duša stvar osebne perspektive oz. lastne percepcije.

Se pa bom dotaknil podatka o številu ljudi, ki trpijo zaradi razpoloženjskih motenj in sam menim, da je to še znatno višje. To skupino ljudi je pač nemogoče tlačiti v isti koš s tistimi, ki se rodijo z določenimi duševnimi motnjami. Pri razpoloženjskih motnjah gre predvsem za problem napačne percepcije s katero nas posiljuje okolje.

Če so mlada dekleta z vseh možnih smeri obstreljevana o "idealni" postavi in družba to le nemo spremlja potem je pričakovati, da bo zaradi nedoseganja nedosegljivih "idealov, ki to sploh niso" marsikatero dekle svoje umetno povzročene frustracije reševalo z antidepresivi.

Verjetno bi od presenečenja ostali na široko odprtih ust, če bi vedeli koliko mladine je na antidepresivih, ker pač ne razpolagajo z najnovejšimi različicami pametnih telefonov.

Nič novega ni, da je socialno omrežje Instagram izrazito depresivno, celo bolj od FB. Neverjetno visoko število ljudi porabi cel kup časa, da vsako svoje še tako bizarno doživetje ali preprost vsakodnevni opravek deli s celim svetom in to predvsem s ciljem vzbujati zavist ali pa preprosto dokazovati svojo "nadpovprečnost". Ta usmerjenost v obliko in popolna odsotnost vsebine pač povzroča silovite frustracije in posledično razpoloženjske motnje, ki pa imajo nedvomno umetno ustvarjen vzrok.

Zato bi veljalo nameniti bistveno večjo pozornost osveščanju staršev glede posledic, ki jih pušča virtualno življenje njihovih otrok, ker se njim samim ne ljubi odkrivati čudeža s katerim smo vsi obkroženi - narave.
Jocipros
# 13.11.2016 ob 22:21
Seveda, duša ne boli. Ne vem, kdo si je to zmislil. Boli pamet ali um, duša pa gotovo ne! Sicer pa ne vem, v čem oddaja iz Hrastovca, spada v versko oddajo. Mogoče zaradi zdravnika, ki je nekaj tvezil o krščanstvu oziroma svojem verskem držanju? Kaj ima to veze z znanostjo? Pa mogoče res. A komu ste s tako oddajo pomagali? Kolikor poznam te ljudi, ne le v Hrastovcu, ampak v skupnostih, so tam že vsaj od časa njujorških nebotičnikov! Zato pa komu ali čemu? Žalostno je to, da te verske oddaje streljajo mimo: kje je ljubezen, kje iskanje Jezusa, kje ljubezen do Boga in bližnjega? Kaj torej, spoštovana Romana, je v vas? Ali sledenje satanizmu, ali vsaj malo ljubezni do bližnjega?!?!
Romana Kocjančič
link
Troje svetih
27. november 2017 ob 18:06 Papež Frančišek se je v nedeljo zvečer odpravil v Južno Azijo. Kot romar miru, pravi, da bi izrazil bližino prebivalcem Mjanmara in Bangladeša.
Več novic ...
Kolumne
link
Koliko je teh ur?
1
12. december 2017 ob 18:43 Ker ne priznavamo božične histerije pred božično histerijo, se vrnimo k realni politiki. Oziroma k običajnem življenju. In kaj je bolj realpolitičnega, kot pranje umazanega perila v tujini.
Več novic ...
Kazalo