Ker bo medije kmalu minila vsa volja do zgražanja nad usodnim poletom v Bruselj, bomo tako postali razsodniki celotne zgodbe - kar le še enkrat potrjuje pravilnost aksioma, da si v medijih videti pametnejši, če o nekem problemu debatiraš zadnji.

Osnovni zaplet je jasen, zato samo kratka obnova za dvig napetosti: Alenka Bratušek je kot predsednica vlade predlagala samo sebe na položaj evropske komisarke. Morebiti se zdi ta poteza neumna in večina javnosti jo je obsodila kot neumestno, celo nemoralno, vendar smo pri naši oddaji, kjer se s politično analizo ukvarjamo analitično, ugotovili, kako je Alenka Bratušek ves čas sama o sebi govorila v tretji osebi. Nazadnje med izjavo na vrhunskem srečanju Nata, ko je govorila o Alenki Bratušek na zaslišanju pri KPK-ju.

Torej; medtem ko je Alenka Bratušek o sebi govorila kot o Alenki Bratušek in smo se iz nje delali zaradi tega norca, je njeno gramatično divjaštvo končno doživelo smiseln zaključek. In to prav med kandidaturo za komisarko. Ker tako ugotovitev, da je Alenka Bratušek predlagala samo sebe, kar ji očitajo, niti po naključju ne drži. Alenko Bratušek je po trditvah Alenke Bratušek predlagala Alenka Bratušek! Ker če človek vztrajno govori o sebi kot o nekom tretjem, je povsem mogoče, da ne odgovarja za svoja dejanja, ki jih je morebiti storil on, ki v nobenem primeru ni jaz! A to je že težja debata in čudi nas, da ji ni kos niti novi mandatar, ki je, recimo temu, moralni pravnik. V podobni maniri, kot je Ivan Štuhec moralni teolog.

Ampak - kar je resnično zanimivo: vznemirjenje ob samoimenovanju Alenke Bratušek na komisarski položaj je večkratno preseglo vznemirjenje ob letošnjih evropskih volitvah. Hočemo povedati naslednje. Ko Slovenci pošljemo peščico izbrancev na dobro plačane službe v Bruselj, se niti polovico toliko ne vznemirimo, kot takrat, če se kdo pošlje sam.
Ampak kljub vsemu je neverjetno, kako so vsi prezrli bistvo. Politični analitiki, mediji, politiki ... nihče ni dojel bistva vse šarade, zato vam ga razkrijemo v naši skromni oddaji. Torej, ni bistvo problema, da se dva milijona Slovencev razburjata zaradi nemoralnosti Alenke Bratušek. Bistvo problema je, da se petsto en milijon Evropejcev ne razburja!
Da bi razumeli ta fenomen, je treba osvetliti lik in delo evropskega komisarja. Ta je nacionalno izbran, da služi Evropi in njenim prebivalcem. Če parafraziramo: "Izvoljen lokalno, deluje globalno!" Državljanov Evropske unije pa je petsto tri milijone in od vseh teh milijonov prihodnje komisarstvo Alenke Bratušek skrbi le dva milijona Slovencev. Ostalemu 501 milijonu, z Junckerjem na čelu, pa je očitno vseeno.
Za lažje razumevanje obrnimo sliko in naredimo preizkus. Tudi nekateri preostali evropski komisarji so bili iz svojih držav pospremljeni v Bruselj z dvomi. In za koga izmed njih se v Sloveniji sekiramo, ker bo v prihodnjih letih soustvarjal evropsko politiko in posredno tudi našo usodo?

I, za nikogar, seveda! Ne skrbi nas neizkušena levičarka kot visoka zunanja predstavnica, ne skrbi nas Vytenis Andriukattis, verjetno še nismo slišali za Phila Hogana, tisti obsojeni na HTV-ju so mogoče kdaj zasledili Nevena Mimico ... nas skrbi samo Alenka Bratušek! Pa je veliko vprašanje, ali je njena kandidatura izmed vseh ravno najbolj sporna in ali je gospa iz celotne ekipe resnično najmanj sposobna. "Samo, da je naša," kot se reče.

Fenomen, da se sposobnost in primernost prihodnjih komisarjev problematizirata samo znotraj matičnih držav, ne pa na ravni celotnega EU-ja, nam mogoče v najlepši obliki kaže na odtujenost EU-ja od njenih državljanov. In da je prav Juncker, ki se je zavezal to odtujenost odpraviti oziroma zmanjšati, padel že na prvi stopnički, novi komisarski ekipi najbrž ni najboljša popotnica. Povprečni državljan Evropske unije tako v Bruslju vidi samo velikansko mravljišče dobro plačanih služb. Kar pa sicer ni daleč od resnice.

In na koncu še iz posvečenega sveta čiste teorije v blato realpolitike. Vsak narod po malem računa, da njegov komisar, enkrat na položaju, ne bo pozabil zibke, ki ga je zibala. Temu bi rekli "načelna sistemska korupcija"!

Ako se Alenki Bratušek resnično uspe uvrstiti v ekipo, bo iz Slovenije odšla kamenjana in zasmehovana. In kot smo videli iz njenega bodenja z Jankovićem, zna biti gospa precej trmasta in zagotovo bo eden njenih prvih ukrepov izbris 00386 iz Bruseljskega imenika. Morebiti se domov celo ne bo vračala z Adrio ... čeprav se bo vračala na letališče, ki ga je prodala ....

Kakor koli, ker ne bo imela nobenega razloga biti prijazna z vlado njegovega veličanstva Slovenije, se je premier Miro Cerar, ki je njeno samopromocijo kritiziral ravno dovolj, a nikakor preveč, spet ekspresno naučil nove politične lekcije - zgoščene v starem slovenskem pregovoru: "Ne sesuj dneva pred nočjo!"