Zamisel ni nova. Njen izvor zakriva najpogostejši vzporedni zaznamek “holandski model”. Prostorska razdelitev je spremljajoča opisna oznaka, Hans Monderman (1945-2008), nizozemski prometni strokovnjak, pa njen dejanski avtor.

V Angliji so režim, prilagojen prometni nasičenosti mestnega tipa, najprej preizkusili v Brightonu. Nato je na vrsto prišel londonski Exhibition Road, z njegovim skrajnim južnim krakom, imenovanim Kensington High Street, vred.

To je ulica, speljana mimo slavnih muzejev, Victorie in Alberta ter Muzeja znanosti in Prirodoslovnega muzeja. Ta povezuje tudi postajo Južni Kensington s Hyde Parkom ali dvorano Royal Albert Hall, ki je ob njegovem robu. Ime 820 metrov dolge ulice spominja na Veliko svetovno razstavo (The Great Exhibition), ki jo je London prav v Hyde Parku gostil leta 1851.

Reka pešcev na Exhibition Roadu čez dan torej nikoli ne usahne. Lahko bi se reklo, da je tako že poldrugo stoletje.

Prenova ulice je trajala dobri dve leti in je stala skoraj 30 milijonov funtov. Ob lepotnih popravkih (dvobarvni granitni tlakovci, uvoženi iz Kitajske, zdaj urejeni v karovzorce, nove svetilke ipd.) je glavna značilnost nove ureditve enonivojska cestno-sprehajalna površina brez prometnih znakov in brez robnikov. Nekaj varnostnih količkov se je na izpostavljenih mestih za poudarjeno nakazano ločnico med sprehajalno in vozno traso vseeno ohranilo. Z rebrastimi rešeti pokriti ozki drenažni žlebovi med tema dvema se uporabljajo tudi kot pomoč pri orientaciji slepih in slabovidnih.

Vse to enajstim milijonom uporabnikom na leto omogoča sorazmerno svobodno rabo cestne površine. Voznike motorjev in avtomobilov naj bi okolje prisililo k odgovornejši vožnji ter s tem k stalnemu in zbranemu spogledovanju s pešci. Vsaj taka so bila pričakovanja snovalcev sprememb. Hitrostna omejitev za motorna vozila na Exhibition Roadu je 20 milj na uro, kar je 32 km/h. Za avtobuse je tam promet prepovedan.
Promet na ulici, ki se ji zaradi preureditve zadnje leto in pol v primerjavi s poprej izogiba več kot tretjina voznikov, poteka vzorno.

Ihte voznikov ni opaziti. Zelo očiten je njihov prevzem vzorca vožnje, primerljive s tisto med “vozički na parkiriščih pred nakupovalnimi središči”. Nova statistika nesreč na Exhibition Roadu ni vredna omembe.
Mimogrede. Legenda pravi, da je nizozemski prometni inženir Monderman prepričanost o pravilnosti take prometne ureditve izkazoval celo tako, da si je po preurejeni cesti upal sprehajati zadenjsko.
Edino moteča, tako za pešce kot tudi za voznike, so na Razstavniški ulici v Londonu parkirana vozila, še zlasti dostavna vozila, ki pogosto kar nevarno zakrivajo preglednost območja.
Če si je ljubljansko županstvo ob napovedani prepovedi osebnega prometa na odseku Slovenske ulice vzelo londonski zgled, potem uspešnost zapore ne bi smela biti vprašljiva. Morda bodo morali še posebej paziti vozniki ljubljanskih avtobusov, ki se od Slovenske ceste ne poslavljajo.
Seveda je pretočnost ali pač gneča motornih vozil na okoliških cestah, tako v Londonu kot tudi v Ljubljani, iz tega razmisleka izvzeta.
@matjazambrozic