Špela Šipek v kolumni predstavlja izjave Luke Meseca v predvolilnih soočenjih. Foto: MMC RTV SLO
Špela Šipek v kolumni predstavlja izjave Luke Meseca v predvolilnih soočenjih. Foto: MMC RTV SLO

Kaj vse je povedal? Preberite.

Svoj nastop je opravil v maniri odličnjaka: pripravljen, skoncentriran, vljuden, lepo se izraža in še zelo je simpatičen. Ravno prav lep, a ne posladkan, ravno prav razmršen in sproščen v "casual" srajci ter hkrati dovolj urejen za tip upornika z razlogom. Odgovori so bili jasno strukturirani, dovolj jedrnati in fokusirani, da je dal vtis, da ve, o čem govori.

A kaj je povedal?
Le malokdo, s katerim sem govorila v dneh po soočenju, mi je o njem znal povedati kaj več od tega, da se bori proti kapitalu, da je za večjo enakost med ljudmi in da je proti privatizaciji. Zato poglejmo, kaj je pravzaprav na soočenju povedal Luka Mesec in s čim je prepričal šest odstotkov volivcev:

O tem, kaj predstavlja ZL
"Pri nas je celotno politično polje izpraznjeno. Med levico in desnico ni zares razlik. Naša levica bo predstavljala ekonomsko in socialno alternativo. Zavzemali se bomo za demokratični socializem. Pretekli socializem jemljemo kot referenco."

O sodstvu
"Sodstvu je treba podeliti večjo avtonomijo. Treba ga je finančno in kadrovsko okrepiti, to so pravi razlogi za dolge roke razsojanja … Zanimivo, da je prav stranka, ki govori o totalitarizmih, takoj, ko nekaj ni po njenem, pripravljena organizirano politično napasti institucije pravne države."

O varčevanju
"Varčevanje je zelo škodljivo in 350 milijonov prihranka v proračunu na odhodkovni strani pomeni velik padec BDP-ja. To so pokazale prakse v preteklih letih v Sloveniji in to kažejo izračuni relevantnih finančnih institucij. Recimo, ko je Janševa vlada leta 2012 privarčevala 460 milijonov evrov v javnem sektorju, je zaradi tega BDP na drugi strani upadel za 700 milijonov evrov. To darilo (prihranek 350 milijonov evrov po dogovoru s sindikati javnega sektorja, op. a.) na drugi strani rezultira v tem, da številni v javnem sektorju že zdaj delajo na minimalcih, učiteljski pripravniki delajo eno leto brezplačno in to so stvari, ki jih je treba spremeniti. "

O zdravstvu
"Zavzemamo se za transparentnost in javne plače na vseh ravneh, bi pa opozoril: ne da se meriti učinkovitost zdravnika po tem, koliko pacientov pregleda. Učinkovit zdravnik je tisti, ki dobro diagnosticira, ne pa pregleda veliko pacientov. Ob tem obstaja veliko možnosti, da naredi veliko napak, zato takega predloga ne bi podprli. Do zdaj so nad zdravstveno blagajno imeli nadzor stranke in zdravstveni baroni. Blagajno je treba demokratizirati, kar pomeni, da bi nadzor nad njo morali dobiti tudi zdravstveno osebje in uporabniki. Poleg tega je treba ukiniti dodatno zdravstveno zavarovanje, ki nam vsako leto požre 60 milijonov evrov, in urediti sistem javnih naročil, s katerimi država ustvarja povpraševanje, kar pomeni, da je proizvodnja medicinskih aparatur tudi priložnost za slovensko gospodarstvo. "

O privatizaciji in upravljanju podjetij
"Upravljanje podjetij v roke delavcem. S privatizacijo nikakor ne bomo poplačali javnega dolga. S privatizacijo 15 podjetij, ki so na spisku, bo država dobila milijardo evrov, kar zadostuje za plačilo enoletnih obresti na naš dolg. Kako bomo odplačali 28 milijard evrov, pa nikomur ni jasno. Mi samo upamo, da ne bomo, če nas bodo take vlade vodile, prišli do scenarija Grčije, kjer zato, da odplačujejo javni dolg, prodajajo svoje otoke, zapirajo javno televizijo, bolnice in šole. Ko se sprašujemo o odgovornih lastnikih, se v resnici sprašujemo o odgovornih upravnikih podjetij. Ta debata precej zgovorno kaže, da država oziroma stranke, ki skozi državo kadrujejo, to najbrž niso. Na drugi strani s slabo banko pravkar rešujemo napake zasebnega sektorja, zasebnih menedžerjev, tajkunov in tako naprej. Tudi oni torej niso odgovoren lastnik in odgovoren upravitelj. Edini, ki jim je v interesu dolgoročen razvoj podjetja, so zaposleni. Zato je skrajni čas, da se teža pri upravljanju in nadziranju nad kadrovanjem in upravljanjem v podjetjih preda zaposlenim."

O javnih financah
"Nasprotujemo tudi davku na nepremičnine, ker je nepravičen, in se zavzemamo za pravično davčno reformo, tako, ki bi razbremenila revne in srednji sloj, ki so doslej plačevali krizo in bolj obremenili bogate. Če se pa pogovarjamo o tem, na kakšen način bomo plačevali obresti na javni dolg, pa vidimo predvsem dva ukrepa: prvi je boj proti davčnim oazam, kjer je po nekaterih podatkih naloženega toliko denarja slovenskih državljanov, da bi z njim lahko dvakrat odplačali slovenski javni dolg. Dobre prakse v svetu obstajajo, poglejmo Nemčijo. Slovenija ima težavo z visokimi obrestmi na državni dolg, ker ji ECB kot edina centralna banka na svetu noče kupovati njenih obveznic. In zato se Slovenija nujno mora povezati z državami evropske periferije, kot so Grčija, Španija, Portugalska, ki se vse spopadajo s to isto težavo, da se to spremeni."

O trgu dela
"Prekerno delo ne pomeni nič drugega kot delo brez socialnih pravic, ki pripadajo redno zaposlenim. Fleksibilizacija trga dela, o katerem naši politiki tako radi govorijo, ne pomeni nič drugega kot to, da se vse oblike dela, vključno z redno zaposlenimi, približujejo prekernim. To pomeni, da bomo sčasoma vsi postali prekerni delavci. Treba je presekati z dosedanjim razvojem države. Namreč, strategija, ki jo je država doslej ubirala, pomeni, da želijo socialni in življenjski standard posekati na raven Bolgarije in Romunije, da bi privabljali zasebne vlagatelje. Mi predlagamo, da se stvar obrne, da se bolj obdavči bogate in kapital ter zagotovi javne investicije za obnovo gospodarstva."

Trije ključni projekti
"Ustaviti privatizacijo, boj proti davčnim oazam in ureditev plač v državi na razmerje maksimalno 1:5."

To so torej besede, ki so iz Luke Meseca naredila alter zvezdo teh volitev. O tem, koliko pomenijo besede in vsebina v primerjavi z vtisom, ki ga predstavnik pusti na potencialnem volivcu, za glas katerega se bori, pa vam predlagam naslednji test: vse popisane izjave preberite s fantazijo, da jih na soočenju izreka Matjaž Hanžek. Popolnoma ista vsebina, intelektualno (vsaj formalno) morda celo še močnejši kandidat, tudi simpatičnosti uporniške drže Hanžku nihče nikoli ni mogel oporekati. Koliko odstotkov bi po tem pripisali, da bi dobila Združena levica?

Preboj Združene levice v parlament je glede na njihovo napoved, da bodo v vsakem primeru konstruktivna opozicija (kar kaže na zrelost premisleka in zavedanje lastne identitete), vsekakor dobrodošel, saj bodo kljub utopičnim idejam, da lahko Sloveniji uspe preživeti z uporniško držo v svetu, kakršen jo obdaja, ter utopičnim idejam o mogočem kakovostnem kolektivnem upravljavskem duhu nujno potrebna slaba vest parlamenta in slovenske politike. To pa ta politika še kako potrebuje.

Glede dosega mogočega pa: če jim v celotnem mandatu uspe izpeljati projekt "poplačati dolg iz denarja, ki ga imajo Slovenci v davčnih oazah", bodo več kot upravičili svoj fenomenalni preboj v parlament. Kot opozicija morajo dovolj najedati vladi, pripraviti predloge zakonodaje, pa da vidimo. To bi bilo carsko.

Najdete me tudi na @newsexit