Matija Stepišnik je novinar in urednik Večera, predsednik Društva novinarjev Slovenije in kolumnist v Studiu City. Foto: MMC RTV SLO
Matija Stepišnik je novinar in urednik Večera, predsednik Društva novinarjev Slovenije in kolumnist v Studiu City. Foto: MMC RTV SLO

Ni dvoma, da so nekateri mediji tukaj pohodili etiko in profesionalne standarde, ko so intimni odnos dveh odraslih brez uredniške presoje vrgli v voajersko areno dušebrižniških predatorjev. Tragičnemu epilogu pa vseeno ni mogoče odvzeti individualnosti, ker ob atmosferi medijsko-javnega linča ne poznamo vseh okoliščin. Bi bilo drugače, če bi resno novinarstvo kot blok rumenemu stampedu izpostavilo nasilni vdor v zasebnost? Ali bi zgodbo brez javnega interesa le legitimiralo?

Drži, da smo o tem novinarji spregovorili pozno, zato je še pomembneje, da ne ostanemo le generali, ampak da novinarstvo ne gre mimo odgovornosti in kršitev. Hildi Tovšak rečemo Hilda Tovšak. Škodljivi procesi in dogodki morajo tudi v medijih dobiti imena, kot so ga oni dali posameznikom v mariborski zgodbi, in to brez javnega interesa. A en pogrom ne more voditi v novega – v posploševalni linč novinarjev, ki da so vsi mefistovski mrhovinarji. V okvirih pavšalnih moralnih sodb, v kar so zgodbo umestili njeni ekskluzivni razkrivalci, ne bomo naredili nič. Za dosledno analizo napak je potreben čas, predvsem pa prevetritev vseh dejstev. Četudi pozno, je to tudi trenutek, da se vprašamo, kdo je res lahko novinar, kakšna je naša odgovornost. In kdo so tihotapci, ki pod tem nazivom skrivajo različne interese.

Je kruto, tudi perverzno: smo se iz tega kaj naučili? Bodo mediji ravnali odgovorneje pri odločitvah? Bo naslednjič kdo bolj razmislil, preden bo intimo anonimnih prek YouTuba in s pospeškom medijev brez uredniških filtrov spremenil v resničnostni šov? In nov medijski masaker? Ker mariborski pač ni bil prvi. Bodo nekateri le spoznali, da so se včeraj naslajali nad nesrečo šolnikov, danes kamne mečejo v medije - prinašalce škandala, jutri pa jih bodo spet množično kupovali? Je kopanje po intimi "malega človeka" res to, kar pričakujejo od "svojih" medijev?

Za začetek bi bilo dovolj, da se zamisli vsak pri sebi, kaj vse to pove o družbi, o medčloveških odnosih. In ja, o medijih po slovensko. Šele nato lahko začnemo pot do boljše medijske in siceršnje kulture v državi. Kjer bo za medijske prakse, kot so podčrtale mariborsko tragedijo, veljala ničelna toleranca.