Kolumne

Poudarki

  • Kratek povzetek dogajanja, povezanega z reševanjem evra
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 13 glasov Ocenite to novico!
Evro
Dejstvo je, da vse, kar so do zdaj sklenili voditelji evrskega območja, pomeni predvsem spremembe v prihodnosti. Foto: MMC RTV SLO
       Kriza, ki se razodeva predvsem na jugu Evrope, je tako tudi ujetnica severnjaškega pogleda. Če bi se malo poistovetili z Grki, Španci ali Portugalci, bi ta pogled nemara lahko označili za nerazumevanje.       

Dodaj v

Za evro. Vse, kar je v naši moči.

"Izgubljamo se v izrečenih stališčih"
28. julij 2012 ob 06:08
Bruselj - MMC RTV SLO

V zadnjih dneh lahko zgornje besede slišimo od vsepovsod. Tudi Merklova in Hollande sta s temi besedami sklenila telefonski pogovor. »Vse za zaščito evrskega območja«.

Besede. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Grčiji razlagal, naj uresniči zahtevane cilje. "Deliver, deliver, deliver." ("Izpolnjevanje, izpolnjevanje, izpolnjevanje.") Besede, ki jih v angleščini povezujejo tudi z rojevanjem, so tokrat delovale kot neskončna spodbuda in znamenje neverjetne potrpežljivosti. Kaj vse bodo morali Grki še obljubiti? Hočem reči, uresničiti. No, tu je kleč, pa vendar, ali so drugi kaj boljši? Odgovor je že vnaprej znan. Ne. A sledi še krajši povzetek, zakaj je tako.


Izgubljamo se v izrečenih stališčih. Izgubljamo se med idejami in tistim, kar sledi. Res je, nemogoče je pričakovati, da se bodo ideje, ki dobivajo končne obrise urejenosti nekje med 23. in 5. uro zjutraj v Bruslju, uresničile v kratkem. A do zdaj smo od junijskega (še enega prelomnega) zasedanja dobili le potrditev, da dokler ni vse dogovorjeno, ni še nič dogovorjeno. Kratkoročni ukrepi, ki jih je "izsilila" južnoevrska naveza Rajoy - Monti - Hollande, so očitno bolj srednjeročni. Do konca leta, menda. Poskusi, da bi evrska skupina omilila pritiske zadolževanja na Španijo in Italijo, se vedno znova vrtijo okrog okrepljene vloge Evropske centralne banke in okrepljene prožnosti mehanizmov za pomoč. In vedno znova okrog nemškega: "Nein!" ("Ne!"). Med tednom je zanimivo pripombo izrekla tudi nekdanja francoska finančna ministrica, zdaj vodja IMF-a, Christine Lagarde. Dejala je, da se ZDA spopadajo s fiskalnim prepadom, kjer je delež primanjkljaja in dolga glede na BDP hujši kot v evrskem območju. A kot poudarja Lagardova, v ZDA "ni 17 kongresov, 17 vrhovnih sodišč in 17 vlad, kar načeloma lajša ukrepanje".

V četrtek, ko je predsednik ECB-ja Mario Draghi dejal: "V okviru našega mandata bomo storili vse za ohranitev evra in verjemite, da bo zadostovalo«, se je svet finančnikom zavrtel hitreje. Analitikov, ki so nato poudarjali, da so besede eno, dejanja pa drugo, ni nihče zares hotel slišati. Čeprav je dejstvo, da je Draghi očitno mnenja, da ECB lahko, in nemara celo bo, presekal s tole, res zoprno krizo. "Pogoj za to (ukrepanje Evropske centralne banke, op. a.) je, da politika sprejme in izvede potrebne ukrepe za spopad s finančno krizo in krizo zaupanje. Na prvem mestu tako ostajajo reformna prizadevanja samih članic evrskega območja," je nato v pisni izjavi zapisal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Se pravi, da se dejansko ni spremenilo še nič, kar bi nemške predstave o spoprijemanju s krizo spremenilo. Kriza, ki se razodeva predvsem na jugu Evrope, je tako tudi ujetnica severnjaškega pogleda. Če bi se malo poistovetili z Grki, Španci ali Portugalci, bi ta pogled nemara lahko označili za nerazumevanje.

Da nekaj v tej zgodbi ne drži, dokazuje Španija, ki je morda še celo najvestnejša sledilka nemške fiskalne vzdržnosti v evrskem območju. Varčevalni ukrepi še naprej krepijo napovedi o podaljšani recesiji. Kljub dogovorjeni 100-milijardni pomoči za tamkajšnje banke, napovedi 65-milijardnega varčevalnega svežnja in dejstvu, da je Španija zlato fiskalno pravilo že lani septembra zapisala v ustavo (začeti naj bi sicer veljalo šele čez 8 let) so stroški zadolževanja rasli in celo prerasli 7,6-odstotni pribitek. Nezaupanje kar vztraja. Dejstvo je, da vse, kar so do zdaj sklenili voditelji evrskega območja, pomeni predvsem spremembe v prihodnosti. Torej, pomeni za zdaj le obljube, dejanja pa še čakamo. Kriza je še vedno tu in zdaj. Ne glede na to, da je Angela Merkel domnevno na dopustu. Kaj sta včeraj želela s francoskim predsednikom povedati s tem, da morajo tudi evropske ustanove izpolniti svoje dolžnosti, skladno z njihovim mandatom, bo jasno že kmalu. Gre ECB po nakupih? "Deliver" ("Izpolnjevanje obveznosti")?

Iz Bruslja za MMC,

Matjaž Trošt
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
johann
# 28.07.2012 ob 08:53
Ni problema: odpišite vse dolgove, pa bo zadeva rešena...
myname007
# 28.07.2012 ob 10:20
Zahvalil bi se rad vsem politikom, ekonomistom in finančnikom. Uspešno ste dokazali, da je cel finančni sistem na katerem sloni t.i. ekonomija, popolna farsa in nateg. Ne glede na to, koliko denarja se vrže v to luknjo, nikoli ni dovolj.

Skrajni čas, da nehamo igrati to res bedno, brezvezno igro, ker je jasno da na tak način nima več smisla nadaljevat.
gola-resnica
# 29.07.2012 ob 16:12
jaz bom zelo pripomogel k blaginji v naslednjih mesecih.

Med kolapsom celega sistema bom predvsem dihal in nikogar obtozeval.

Potem bomo lahko zaceli graditi na novo. In suverenost bo prva izmed vrlin!

Mir vsem!
sanja25
# 28.07.2012 ob 15:16
Španija zlato fiskalno pravilo že lani septembra zapisala v ustavo (začeti naj bi sicer veljalo šele čez 8 let) so stroški zadolževanja rasli in celo prerasli 7,6-odstotni pribitek.

Lol, točno tako kot mnogi svarijo, vendar je naša vlada seveda najpametnejša. Sejejo populistične puhlice, da bomo zlato pravilo dali v ustavo in nam bosta naenkrat začela spet teči mleko in med. :D
Lahko to pravilo 100-krat napišete v ustavo in ga še podčrtate, da se vidi, da sedaj pa res mislite resno, vendar je obljuba še vedno samo obljuba, vaša dejanja, ki bi kazala v smer uresničevanja tega pravila pa so...no sploh jih ni. :D
Če se igrate z nami in nas ožemate, sami pa še naprej peljete korupcijo na 10 potenco, in ne naredite kaj na prihodkovni strani in ne naredite dolgoročne strategije za našo gospodarstvo, bomo spet izpadli za navadne neverodostojne klovne. Finančni trgi bodo tudi navdušeni nad nami. :)
Vlada odstopi, nesposobni ste, to ni noben greh, greh pa je če zaradi vašega napuha in neumnosti peljete vso državo v propad.
o'fenomeno
# 28.07.2012 ob 10:45
naj že naprintajo tist dnar pa mir
nimivseeno1
# 12.10.2012 ob 07:29
Komu mislite, da je cel svet dolžan vse te miljarde? Politikom? Mislite, da oni lahko o čem odločajo?

"Daj mi pravico tiskanja narodovega denarja in potem mi je vseeno, kdo piše zakone. "
"Give me control of a nation's money and I care not who makes it's laws" — Mayer Amschel Bauer Rothschild

Privatni bankirji so naši lastniki, njim služimo. Večina sploh ne ve, kdo so naši gospodarji, večina misli, da živimo v svobodnem gospodarstvu, v demokraciji. :)
Ivo Lola
# 31.07.2012 ob 17:59
Vse za evro? Bolno.
ateistek
# 28.07.2012 ob 10:24
@johann:

Rešitev je odpis dolgov ali printanje novih evrov za pokritje starih dolgov ter ponovni začetek. Vse ostalo, kot je recimo varčevanje, je megla, ki podaljšuje in poglablja krizo. Zato je potrebno Merklovo in vse zagovornike varčevanja (tudi našega grasupeljčana) enkrat le postaviti pred dejstvo, da iz krčenja ne nastane rast ampak le nov krog krčanja in da iz niča nikoli nič ne zraste razen niča (razen v kvantni fiziki, kjer je celo to mogoče). Torej, sveže tisoče milijard in plasiranje tega denarja preko investicijskih shem in krize bo konec.
iguana
# 28.07.2012 ob 09:28
To bi se dejansko lahko zgodilo, ampak bi mogli dvignt naše riti, kar pa ne zgleda ravno verjetno, žal..
gola-resnica
# 29.07.2012 ob 16:13
jaz bom zelo pripomogel k blaginji v naslednjih mesecih.

Med kolapsom celega sistema bom predvsem dihal in nikogar obtozeval.

Potem bomo lahko zaceli graditi na novo. In suverenost bo prva izmed vrlin!

Mir vsem!
Xlom
# 28.07.2012 ob 23:47
Je rekel Barosso:
"Deliver, deliver, deliver."
...your liver!
iguana
# 28.07.2012 ob 09:31
Moj komentar leti na johannovega..
anity
# 28.07.2012 ob 09:28
Vse je nujno narediti za odstop od pogodb EU in €. Nas reseval ne bo nihce, razen zaradi zasuznjevanja, le oblika bo najbrz drugacna kot pred nekaj 100 leti.
matavacum
# 28.07.2012 ob 09:45
Južnim državam finančne spodbude za razvoj tehnološke produktivnosti namesto finančne pomoči, da bodo sposobni servisirat dolg. Evropo povezat v sektorske klustre, kjer bodo vključen tud Grk, Španec, Portugalec, itn...z 30% nižjo plačo od know-how držav, ki v zameno za solidarnost dobijo izvozno ugodnejšo valuto. Evropska obveznica naj postane realnost, izdana za krepljenje evropske ideje (gspodarka, kulturna, politična integracija) in krepljenje kulturne evropske zavesti. Dosedanji evropski ustroj naj se revitalizira in vzpostavi trajnostno učinkovitejši organizem, kjer ne bo konflikta med nacionalnim in regionalnim. Dokler se delimo, smo izgubljeni kot tudi potrošnja in investicije. Živela Evropa!!
Kazalo