Slavne pomole, ki so bili narejeni iz plovnih kock iz polietilena, bodo zdaj reciklirali v mestu Gronau v severozahodni Nemčiji, tako da bodo te kocke razrezali na majhne kose in jih pomešali z drugimi vlakni. Ta pridobljen čvrst tekstilni material bo nato namenjen za uporabo v vrtnarstvu in gradnji cest, primeren bo tudi za izolacijo, so sporočili iz pristojnega podjetja Altex.

Dvakrat večji obisk od pričakovanega
Christovo (1935) umetniško inštalacijo Plavajoči pomoli (The Floating Piers) so za javnost odprli sredi junija, vsak dan se je po pomolih sprehodilo tudi več kot 70 tisoč ljudi, skupna številka je na koncu presegla milijon obiskovalcev. Trikilometrski sprehod je bil za ljudi brezplačen - 15 milijonov evrov, kolikor je projekt stal, pa je Christo prispeval sam.

Ideja je vzniknila že davnega leta 1970, ko sta si Christo in njegova dolgoletna – zdaj sicer že pokojna - soproga Jeanne-Claude zamislila dvokilometrski pomol v argentinski delti reke Rio de la Plata. Lokacijo, kjer pa je nato uresničil svojo idejo, je vdovec izbral predlani, jezero Iseo ga je pritegnilo zaradi slikovite okoliške pokrajine. Gre namreč za krajino, ki je najverjetneje tudi v ozadju Mone Lize Leonarda da Vincija.

Poleti so tako iz kar 220 tisoč plovnih kock sestavili dolgo rumeno sprehajališče, ki je dva otočka povezovalo s celinskim mestecem Sulzano. Monte Isolo, eden izmed obeh otokov, ima sicer dva tisoč prebivalcev, in je praviloma dostopen samo s čolnom.

Tudi "oblačilo" Reichstaga na reciklažo v isti kraj
Plavajoči pomoli so bili že 23. večja inštalacija tega bolgarsko-ameriškega umetnika, ki je nase najbolj opomnil leta 1995, ko je v Berlinu oblekel Reichstag, in deset let pozneje s slikovitim projektom Vrata v newyorškem Centralnem parku. In že material, v katerega je oblekel Reichstag, so po koncu projekta prav tako reciklirali v Gronauu.