Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 20 glasov Ocenite to novico!
Obvestilo na steni stavbe 'osebe, ki se v objektu zadržujejo', poziva, naj sebe in svojo osebno lastnino iz njega odstranijo. Foto: Viktorija Rozman
Kolizej
V slovenski sekciji Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja poudarjajo, da je Kolizej na Slovenskem edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem. Stavba je po njihovem prepričanju nenadomestljiva priča naše kulturne preteklosti in narodnih razmer po marčni revoluciji. Poleg tega je v njej živela vrsta vidnih osebnosti. Foto: Viktorija Rozman
Sredi 19. stoletja zgrajeni Kolizej je bil ena prvih multifunkcijskih stavb v Evropi in je poleg stanovanj za vojaštvo obsegal zabaviščne prostore in prostore za športne dejavnosti. Foto: Viktorija Rozman

Dodaj v

Foto: V ponedeljek dokončno slovo propadajočega Kolizeja?

Slovo velikana iz Prešernovih časov
5. avgust 2011 ob 13:48
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Propadajočo stavbo ljubljanskega Kolizeja, katere napovedano rušenje je razburkalo javnost in stroko, naj bi začeli rušiti v ponedeljek.

Sodelavci ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so v tem tednu sodelovali pri demontaži spomeniško zaščitenih elementov.

Po besedah vodje ljubljanske območne enote ZVKDS-ja Borisa Vičiča so vse, kar je bilo dostopno - stenske dekoracije, ki so jih trenutno shranili v Restavratorskem centru RS -, že odstranili. Portali, ki so prav tako spomeniško zaščiteni elementi, pa bodo na vrsto prišli med samim odstranjevanjem objekta, saj jih zaradi propadajočega stanja Kolizeja zdaj ni bilo mogoče odstraniti.

Portali in dekoracije romajo v muzej
Spomeniško zaščitene elemente s Kolizeja bo v prihodnje hranil Mestni muzej Ljubljana, ki je za to pristojen, govorilo pa se je tudi o tem, da bi se stavbo iz 19. stoletja predstavilo z razstavo. Precej je po Vičičevih besedah tudi fotografske dokumentacije še iz časa, ko je bilo še varno hoditi po Kolizeju, pa tudi poznejše. Za več posnetkov je poskrbel tudi sedanji lastnik, Kranjska investicijska družba, saj jo je k temu zavezala odločba o rušenju Kolizeja, ki jo je podpisala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca. Sicer pa so, kot je še dejal Vičič, z izvajalcem rušitvenih del nenehno v stiku.

Dan D je ponedeljek (neuradno)
Ali je gradbeno dovoljenje za rušitev, ki ga je ljubljanska upravna enota izdala 22. aprila letos, dokončno, Vičič ne ve. Te dni ni dosegljiv niti lastnik Kolizeja Kranjska investicijska družba. Uradne potrditve, ali bo Kolizej resnično padel v ponedeljek, tako ni bilo mogoče dobiti.

Številni predstavniki stroke rušenju nasprotujejo
Kranjska investicijska družba si že več let prizadeva za zrušitev Kolizeja, saj namerava na njegovem mestu zgraditi novi Kolizej po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Ob tem je naletela na številna nasprotovanja tako arhitekturne kot umetnostnozgodovinske stroke. Na že omenjeno odločbo za rušitev se je med drugim pritožilo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, prizadevanja za ohranitev Kolizeja pa sta podprli mednarodna komisija in slovenska sekcija nevladne organizacije Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS).

Novega Kolizeja še ne bo kmalu
Vendar pa bo Kranjska investicijska družba, tudi če bo Kolizej začela rušiti prihodnji teden, na gradbeno dovoljenje za novi Kolizej morala še počakati. Zanj za zdaj še ne more zaprositi, saj mora ljubljanski mestni svet najprej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za omenjeno območje. Mestna občina je šele sredi marca letos sprejela sklep o začetku priprav občinskega prostorskega načrta, omenjeni akt pa predvideva, da bo predlog podrobnega prostorskega načrta predvidoma pripravljen šele marca prihodnje leto.

V spodnji fotogaleriji si oglejte prizore propadajočega Kolizeja, ki jih je prejšnji teden (nekatere pa tudi v letih 2010 in 2009) posnela Viktorija Rozman.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
menitosi
# 05.08.2011 ob 14:46
Končno so bili pisarniški birokrati, tako imenovani "varovalci kulture", premagani. Najlažje je sedet v pisarni in govorit o vrednosti podrtij, tam pa se pasejo narkomani in stavba zelo kazi podobo mesta. Vsaj nekaj pametnega se je storilo v naši deželi.
BioTech
# 05.08.2011 ob 15:31
Tudi sam podpiram rušenje tega zmazka, ki ni nobena romantična umetnost, ampak vojaška konjušnica, namenjena za pijančevanje in mesene užitke avstroogrskih vojakov. Prav tako bi me zanimalo, kako bi 'zaščitniki' Kolizeja čudežno obnovili stavbo, katere obnova ni mogoča.

Iz mnenja prof. dr. Petra Krečiča:
Kolizej nikoli ni bil prvovrstna arhitektura. Prostor zanjo so odmerili v opuščeni gramoznici zunaj tedanjega ožjega središča Ljubljane. Njen avtor arhitekt Josef Benedikt Withalm jo je pozidal v rekordno kratkem času od konca maja 1845 in čez zimo 1845/46, saj je imel pred očmi objekt, ki naj služi različnim namenom (med drugim tudi ne prezahtevni zabavi) da bi se njemu in drugim investitorjem čim prej povrnil vloženi denar. Ko smo se v Arhitekturnem muzeju lotili izdelovanja makete tega kompleksa, se je pokazalo, da je bila prvotna stavbna kompozicija dokaj preprosta, okrašena s kar najcenejšim dekorjem keramičnih venčnih zidcev in rozet na okrepljenih vogalnih pilastrih.

Iz študije Zavoda za Gradbeništvo:
Nosilna konstrukcija objekta je v relativno slabem stanju zaradi številnih poškodb, ki so nastale zaradi preobremenitev, prekomernega navlaževanja nosilnih elementov ter neustreznih posegov v nosilne konstrukcije objekta. Na določenih mestih je opečno zidovje tako poškodovano, da je opeka drobljiva z roko, tudi v jedru zidov. Mejne obremenitve v notranjih stebrih znatno presegajo računske tlačne trdnosti zidovja. Najbolj obremenjeni stebri so zaradi višje etažnosti in manjših dimenzij stebrov v severnem delu, kjer so računske tlačne trdnosti presežene za do 423%, nekoliko manj (za do 244%) stebri v južnem delu in stebri v srednjem delu.

In še:
Zaradi hitre in nekakovostne gradnje je opeka v teh 157 letih popolnoma preperela in izgubila svojo nosilno trdnost. Dva podobna objekta, ki sta stala v Gradcu in na Dunaju, sta se morala že pred desetletji umakniti novogradnjam – ne da bi ob tem kdo poudarjal njuno ”spomeniško vrednost“. Glede na opisano gradbeno zasnovo in stanje objekta ga je z običajno obnovo povsem nemogoče prilagoditi današnjim zakonskim in funkcionalnim standardom. To pomeni, da je potrebno objekt popolnoma porušiti in zgraditi na novo. Glede na obseg objekta bi po ocenah tak poseg stal davkoplačevalce približno 30 milijonov evrov.
KruhTeUbije
# 05.08.2011 ob 14:45
Saj vem da so nekateri proti rušitvi, a meni se (po slikah sodeč) tale Kolizej res ne zdi nobena kulturna dediščina. Samo stara stavba je, pa je ljudje, ki so je navajeni, nočejo izgubiti. Me pa zanima koliko izmed teh ljudi je že bilo v notranjosti te stavbe...
JohnMichxx
# 05.08.2011 ob 16:18
Končno!
suvren
# 05.08.2011 ob 15:56
Jaz tudi podpiram, da se Kolizej poruši, ker Ljubljana nekako potrebuje nekaj bolj svežega, kot pa še eno od mnogih restavriranih stavb. Poleg tega ima Kolizej tudi smolo, da je prišel na tapeto ravno v časih, ko se povsod varčuje, pa tudi v časih "obilja", dvomim, da bi ga kdo zelo želel obnovit.
iammine
# 05.08.2011 ob 16:40
Fotografije so same po sebi dovolj zgovorne.

Ne mislim, da rušenje kolizeja pomeni pomanjkanje spoštovanja do kulturne oz. konkretno arhutekturne dediščine. Mislim, da nima smisla, da še vedno stoji, ker res ne gre za nič posebno vrednega in to nikoli ne bi postal.
interakt
# 05.08.2011 ob 17:37
Čimprej posipat to ruševino, pa nekaj normalnega naredit, ali pa zglihat pa nek parking platz odpret....
ponudnik
# 05.08.2011 ob 17:23
Skrajni čas!
mitotav
# 05.08.2011 ob 17:45
že pred 20 leti bi ga moral podret ker je vzel kar nekaj človeških žrtev!
Majster
# 05.08.2011 ob 16:13
Zdj so itak sami junkies še notri
SF010
# 05.08.2011 ob 15:24
bogi medoti
*X*2*
# 07.08.2011 ob 12:17
Lahko rečem samo SKRAJNI ČAS!!!!! to podrtijo, ki ni za nikamor bi mogli že zdavnaj podret!!!
zigzag
# 06.08.2011 ob 01:07
Fotografija številka 27 pove vse...o Kolizeju.
vaychy
# 07.08.2011 ob 23:15
Bila sem znotraj stavbe,( kar je tudi razvidno iz fotografij) v skoraj vseh prostorih, te "palače". Če vam iskreno povem, vsak od vas ima po svoje in del prav. Za ene je to zmazek, podrtija, za druge je to kultura, đanki plac itd. ...:) Vsak ima svoje mnenje in vsak si ustvari svoje mnenje, kar je normalno. Naj dokončajo svoje delo in naredijo nekaj novega, ki bo pasalo v ljubljanski kontekst zgradb. :)
*X*2*
# 07.08.2011 ob 12:17
Enako bi mogli naredit s cukrarno...podret jo!!
mitotav
# 05.08.2011 ob 17:43
tisti ki ga hočejo obdržati naj ga vzdržujejo!
Goofybp
# 05.08.2011 ob 16:52
Kogar tako zelo skrbi za nacionalne spomenike, naj se jih še potrudi obnoviti, ne pa da samo laja in laja, vmes pa zadeva klavrno propada, ker se brez teh t. i. kulturnikov ne da niti šip na oknih spucati, če lahko malo pretiravam.

Sicer pa skrajni čas, da se zadevo podre - sicer pa, če bi počakali še kakšno leto, bi se itak podrla sama. To bi pa bil spomenik - pravi spomenik kleni slovenski malomeščansko-kmečki pameti!
macupicu
# 09.10.2011 ob 20:37
Kvečjemu sramota mestu Ljubljani, ki je enkratno zrihtana.
macupicu
# 09.10.2011 ob 20:36
Noter bi dal živet Dušana Pluta in nekaj budal, ki vztrajajo, naj se tega ne ruši. Ko bi enkrat nekaj ljudi ubilo, ker bi se jim zadeva podrla na glavo - potem bi pa ravno ti ljudje spet skočili in krivili vser povrsti. Ruši.
vaychy
# 28.08.2011 ob 21:17
Lačne oči, ki si želijo videti kaj več o starem Kolizeju? Poglejte si Video posnetke... Vsak prikazuje in opisuje nekaj drugačnega.
http://www.youtube.com/watch?v=Sc0RqawOG
yE&feature=related --> Kolizej, življenje v njem in okoli njega, sobe, prostori!
http://www.youtube.com/watch?v=wYZw62u4k
VQ --> Kolizej - Notranjost
http://www.youtube.com/watch?v=dqPPEU37U
Qo --> Kolizej - Zunanjost
RayBlue
# 05.08.2011 ob 17:34
@krucyfix, podpišem! Dobro povedano!
krucyfix
# 05.08.2011 ob 16:42
Načeloma se čisto strinjam, da je vrednost Kolizeja vprašljiva.
Ampak se mi zdi pa docela nesprejemljiv postopek. Da se dopusti, da vpliven nepremičninski nategant poceni kupi zaščiteno stavbo (tržno vredno precej manj kot prazna parcela), ji pomaga propast, potem pa mimo vseh pravil postavi na njej kolosalen spomenik svojemu egu. Če je to dopustno, lahko pri priči odpustimo vse spomeniške varstvenike in še urbaniste zraven. V danem stanju je rušenje najbrž edina razumna rešitev, ampak dotičnega investitorja bi morali razlastit in še štrafat zapovrh, potem pa javni natečaj brez botrov. Btw ko bodo sezidali vse stolpnice, ki jih je ablast že požegnala, se bo mestno središče zadušilo v pripadajočem prometu.
Kazalo