Potem ko je bil grad več kot desetletje zaprt za javnost, Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Branik slovesno odpira njegova vrata.

Grad Rihemberk je kulturni biser, a že dolgo prepuščen negotovi usodi. Ko ga je novogoriški mestni občini leta 2013 uspelo pridobiti v last od države, je s pomočjo KS-ja Branik začela postopke za njegovo ponovno oživitev. Med pogoji za prenos lastništva z države na lokalno skupnost je bil tudi ta, da mora občina do leta 2023 grad znova odpreti za obiskovalce, je na današnji novinarski konferenci povedal novogoriški župan Matej Arčon.

Sprehodili se bomo lahko po vrtovih, notranjost je treba še obnoviti
Ta zahteva se s 15. junijem vsaj delno že uresničuje. Obiskovalci si bodo lahko ogledali zunanje dele gradu, vrtove in terase. Notranje dele gradu bodo počasi obnavljali, del poslopja pa namenili različnim dejavnostim. Med prvimi naj bi bila informacijska pisarna in manjši gostinski lokal v vhodnem stolpu, za obnovo katerega so že pred leti pridobili gradbeno dovoljenje.

Del gradu pa bo tudi po obnovi ostal zaprt za oglede in širšo javnost. Na novogoriški občini bi v njem v javno-zasebnem partnerstvu radi uredili prostore za posebne izobraževalne vsebine. Leta 2016 se je novogoriška občina vključila v projekt Restaura, ki predvideva razvoj modela javno-zasebnega partnerstva za njegov dolgoročni razvoj.

Redka vrsta netopirjev obdrži svojo grajsko rezidenco
Z gradom Rihemberk je povezana še ena zgodba. V delu gradu so se naselile kolonije netopirjev, ki od poznopomladanskih do jesenskih mesecev gnezdijo v njem. Ker sta med njimi tudi dve redki in ogroženi vrsti netopirjev, so se odločili, da tega dela gradu ne bodo ne obnavljali ne odpirali za javnost.

Veliko denarja je treba še zbrati
Občina je doslej v grad Rihemberk že vložila 100.000 evrov, v letošnjem proračunu je za različna dela rezerviranih še 30.000 evrov. Kot je povedala vodja projektne pisarne novogoriške občine Andreja Trojar Lapanja, so lani tako pripravili idejni načrt, letos pa bo izdelan tudi konservatorski načrt, ki je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Po idejni zasnovi naj bi celotna obnova gradu znašala med osem in deset milijonov evrov. Novogoriška občina tega denarja nima, zato ga bo poskušala pridobiti prek različnih projektov, ki so tako ali drugače povezani s to kulturno dediščino.