Če bi se ministrstvi znali dogovoriti, bi stvari delovale, tako pa se odgovornost le prelaga, je prepričan idrijski župan Bojan Sever. Foto: BoBo
Če bi se ministrstvi znali dogovoriti, bi stvari delovale, tako pa se odgovornost le prelaga, je prepričan idrijski župan Bojan Sever. Foto: BoBo
Idrijski rudnik
Septembra 2014 je ministrska ekipa Alenke Bratušek sprejela sklep, da mora Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki kot javni zavod spada pod okrilje ministrstva za kulturo, bedeti nad dejavnostmi vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija. Zdajšnja vlada je sklepu pritrdila, vendar so na ministrstvu za kulturo izrazili pomisleke, da se javni zavod pod okriljem ministrstva za kulturo ne more ukvarjati z rudarstvom. Foto: BoBo
Idrijskki rudnik
Drugi največji rudnik živega srebra na svetu je nekoč prispeval kar pet odstotkov celotnega proračuna dunajskega dvora. Danes ima država z njim predvsem stroške. Od leta 1996 je za rudarsko škodo izplačala približno šest milijonov evrov, poleg tega vsako leto nameni še sredstva za vzdrževanje nezalitega dela. Foto: BoBo

Po njegovem mnenju je treba idrijski rudnik prenesti na Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, javni zavod, ki sodi pod okrilje ministrstva za kulturo. "Ko bo to izpeljano, se lahko pogovarjamo dalje," je povedal. Idrija skrbi za rudnik ne more prevzeti, dodaja.

Po njegovih besedah "so se zapletli v neke pravno-formalne posle". Štiri ministrstva - za gospodarstvo, kulturo, zdravje ter okolje in prostor - se med seboj niso znala uskladiti, kar je po Severjevem mnenju dokaz, da delujejo vertikalno, ne znajo pa se povezovati horizontalno.

"Če bi se ministrstvi znali dogovoriti, bi stvari delovale"
Gospodarsko ministrstvo, ki je dolžno zagotoviti sredstva za vzdrževanje rudnika, ima v proračunu za letos zagotovljenih 450.000 evrov, ministrstvo za kulturo pa 40.000 evrov. Prepričan je, da bi stvari delovale, če bi se ministrstvi znali dogovoriti, tako pa se odgovornost le prelaga. Meni, da 450.000 evrov ni dovolj, sami so izračunali, da bi za vzdrževanje jame potrebovali 700.000 evrov.

"Rudnik je breme države"
Sam bi najraje vse skupaj prepustil Idriji, je povedal, vendar si kot župan ne more dovoliti, da prevzame nekoga, ki je dolžan skrbeti zanj. Rudnik je breme države, lahko pa se, tako župan, dogovorijo, kako bi skrbeli za svoje spomenike. Črpanje vode bi po njegovem mnenju lahko izkoristili za ogrevanje mesta Idrije.

Župan je spomnil, da se je leta 2009 začel postopek likvidacije rudnika in da je bilo nato treba najti nadomestek, da bi Unescu dokazali, da je država sposobna ohranjati rudnik. Leta 2011 ustanovljeni Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija se je zdel v tistem času najustreznejša rešitev.

Leta 2014 je nato vlada Alenke Bratušek sprejela sklep, da mora Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija bedeti nad dejavnostmi vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija. Prav tako je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvu za kulturo ter ministrstvu za infrastrukturo in prostor naložila, da pripravijo oziroma zagotovijo ustrezne pravne podlage in pogoje, da bo javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija v prihodnje, v okviru razpoložljivih sredstev v proračunu, zagotavljal izvajanje nadaljnjega monitoringa v vplivnih območjih rudnikov v zapiranju Zagorje, Senovo in Kanižarica.

Ministrica za kulturo Bizjak Mlakarjeva pa je v pismu premierju Miru Cerarju opozorila, da ministrstvo za vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring vplivnega območja rudnika ne razpolaga s kapacitetami. Sredi marca je vlada kljub temu poudarila, da mora Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija začeti z izvajanjem vseh nalog.

"Odgovorne institucije za klavže niso storil nič"
Po županovih besedah se je ves čas delala škoda na klavžah, zidanih vodnih pregradah v povirju reke Idrijce, ki so bile namenjene zbiranju vode za plavljenje jamskega lesa do rudnika živega srebra. Vlada je šele zdaj za upravljavca klavž določila Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, institucije, ki so zanje dolžne skrbeti, pa po županovih besedah niso naredile nič. Zadevo so prijavili na inšpektorat za kulturo in medije. Vendar pa, kot je dejal, še danes ni prepričan, da država ve, čigave so. Pojem državne lastnine je namreč, kot je dejal, zelo širok. Za upravljavca je bil določen Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, zdaj se postavlja vprašanje, kdo bo dal denar.

Po poročanju Dela je vlada Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija za upravljavca klavž določila šele po tem, ko je občina stanje prijavila kulturnemu inšpektoratu. Ta je po terenskem ogledu lastniku izdal odločbo in naložil sanacijo. Odločbo je prejel sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot lastnik spomenikov, ki so jim državni pomen pripisali leta 2001. Takrat bi jim morali v treh mesecih po sprejetju odloka tudi izdati odločbe o varstvu objektov, vendar v skladu opozarjajo, da niti ministrstvo ne razpolaga z odločbami za obravnavane spomenike.

Po javnih podatkih geodetske uprave je bila do zdaj za klavže na Idrijci in Belci kot upravljavec navedena direkcija za vode. O pristojnosti v zvezi s klavžami so ministrstvo za kulturo, direkcija za vode in omenjeni sklad sprožili spor.