Arhivski posnetek tetrapilona v Palmiri - v tej obliki obstaja le še na starih fotografijah. Foto: Reuters
Arhivski posnetek tetrapilona v Palmiri - v tej obliki obstaja le še na starih fotografijah. Foto: Reuters
Palmira
Kompozit dveh satelitskih posnetkov prikazuje tetrapilon pred najnovejšimi napadi in po njih. Foto: Reuters
Palmira
Satelitski podobi rimskega amfiteatra pred obstreljevanjem in po njem. Foto: Reuters
Alep
Alep, nekoč največje sirsko mesto na severu države, je bil po letih obleganja konec lanskega leta prizorišče silovitih spopadov med režimskimi silami in uporniki. Režimske sile so ob podpori ruskih letal nato zavzele vzhodni del mesta, ki je bil od leta 2012 v rokah upornikov. Foto: Reuters

Unesco je novo uničenje označil za vojni zločin, Kremelj pa za tragedijo.

Palmira je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, džihadisti pa so po njej pustošili že v preteklosti (mesto je bilo v njihovih rokah med majem 2015 in lanskim marcem, ko so jih ob ruski podpori pregnale režimske sile). Pred mesecem dni pa so skrajneži mesto znova zavzeli.

Tetrapilon: od 16 stebrov ostali le še štirje
"Tamkajšnji viri poročajo, da je IS pred desetimi dnevi uničil tetrapilon,"
je potrdil Mamun Abdulkarim, ki je v sirski vladi pristojen za antične umetnine. Tetrapilon, konstrukcija, ki jo tvori 16 stolpov, je eno najdragocenejših arheoloških najdišč v Palmiri. Kot je dodal Abdulkarim, so v četrtek prejeli tudi satelitske posnetke kolegov z bostonske univerze, ki prikazujejo poškodbe na rimskem amfiteatru v mestu.

Tetrapilon, ki so ga zgradili med vladavino rimskega cesarja Dioklecijana v 3. stoletju, so do nedavnega sestavljali štirje nizi s štirimi stolpi v vsakem. Spomenik je že v preteklih stoletjih utrpel številne poškodbe in samo eden izmed 16 stolpov se je do danes ohranil v originalnem egiptovskem rožnatem granitu. Preostali so bili replike, ki so jih pristojne sirske oblasti postavile leta 1963. Novi satelitski posnetki kažejo, da trenutno stojijo samo še štirje stebri, okrog njih pa je kup kamenja in razvalin.

Rimski amfiteater v mestu datira v 1. stoletje, IS pa ga je med prvo okupacijo mesta uporabljal za javne usmrtitve.

Zmaga IS-ja, ki je ne bi smelo biti
IS je Palmiro znova zavzel decembra lani, ko so se sirske sile srdito borile za vnovično zavzetje celotnega mesta Alep na severu države iz rok upornikov. Nepričakovani padec Palmire, ki leži v osrednji sirski pokrajini Homs, je dal nov zagon v krila propagandnega kolesja IS-ja, ravno ko se je spoprijemala z napadom na dve svoji utrdbi - sirsko Rako in iraški Mosul.

Sirski režim si zdaj prizadeva preprečiti nadaljnje napredovanje IS-ja okoli Palmire. V četrtkovih spopadih med prorežimskimi enotami in džihadisti blizu vojaškega letališča na območju je bilo ubitih 30 ljudi, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, ki se na terenu zanaša na mrežo informatorjev.

"Sirskemu narodu hočejo vzeti preteklost in prihodnost"
Na novo uničenje v Palmiri so se danes že odzvali v Unescu in ga označili za vojni zločin. "To uničenje je nov vojni zločin, ki predstavlja ogromno izgubo za sirski narod in človeštvo," je sporočila generalna direktorica te organizacije ZN-a Irina Bokova. "Novi udarec kulturni dediščini kaže, da skuša kulturno čiščenje pod vodstvom nasilnih skrajnežev uničiti tako človeška življenja kot zgodovinske spomenike in s tem sirsko ljudstvo oropati preteklosti in prihodnosti," je dodala.

Odzvali so se tudi v Kremlju in novo divjanje IS-ja v Palmiri označili za pravo tragedijo. "To, kar se dogaja v Palmiri, je prava tragedija z vidika kulturne dediščine in svetovne zgodovine," je pred novinarji povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je dodal, sirske sile po ruskih informacijah niso opustile načrtov, da Palmiro znova osvobodijo iz rok teroristov. Povedal je tudi, da ruske sile še naprej pomagajo Sircem v boju proti terorizmu.

Tudi Alep je v žalostnem stanju
Unesco je danes sporočil, da je bilo v letih konflikta povsem uničenih 30 odstotkov, resno poškodovanih pa 60 odstotkov zgodovinskega starega mesta v Alepu na severu Sirije. Staro mestno jedro je bilo na Unescov seznam svetovne dediščine uvrščeno leta 1986.

Misija, ki je Alep obiskala med 16. in 19. januarjem, je ugotovila obsežno škodo na citadeli, trdnjavi iz prvega tisočletja pred našim štetjem, in veliki mošeji Omejades, največji in eni najstarejših mošej v mestu. Obsežno škodo so ugotovili tudi na drugih mošejah, cerkvah in muzejih.

Uničene so bile tudi številne šole. Tiste, ki so še odprte, pa so v izredno slabem stanju in niso varne, saj nimajo ne vode ne elektrike, imajo razbita vrata in okna, vidni so tudi delci šrapnelov.