Čeprav se zaveda, da sobotno nasilje ni bilo naključno, Fairey ne vidi neposredne povezave med polemiko okrog freske in nasiljem, katerega žrtev je bil. 'Mislim, da napadalca z mladinskim centrom nista imela druge zveze kot to, da sta ga uporabila za izgovor za napad.' Foto: Umetnikov blog / Jon Furlong
Čeprav se zaveda, da sobotno nasilje ni bilo naključno, Fairey ne vidi neposredne povezave med polemiko okrog freske in nasiljem, katerega žrtev je bil. 'Mislim, da napadalca z mladinskim centrom nista imela druge zveze kot to, da sta ga uporabila za izgovor za napad.' Foto: Umetnikov blog / Jon Furlong
Fairey in posledice sobotnega 'trka mnenj'. Foto: Umetnikov blog
'Poskušal sem najti pozitivno rešitev za zid, a nadzorujem lahko samo svoja dejanja in ne tujih,' piše Fairey. 'Od nekdaj sem razumel, da se z ulično umetnostjo ne sme ravnati v rokavicah. Usoda freske zdaj ni več v mojih rokah, sem pa žalosten, da so jo napadli.' Foto: Umetnikov blog
Shepard Fairey
Fairey je po lastnih besedah že navajen obtožb, da se je 'prodal'. 'Ogromno ljudi je, ki sveto verjamejo, da si, če si uspešen, prav gotovo sklenil pakt s hudičem.' Foto: EPA
Inštitut Smithsonian je s šablono narejeni kolaž v mešani tehniki, ki v izvirniku meri 1,11 metra v širino in meter in pol v višino, leta 2009 odkupil za nerazkrito vsoto, ki si jo je lahko privoščill s pomočjo prispevka washingtonskih zbirateljev umetnosti. Foto: EPA

41-letni ameriški ulični umetnik Shepard Fairey, ki se mu je takrat novoizvoljeni predsednik Obama za plakat HOPE (ki zdaj visi v muzeju Smithsonian) osebno zahvalil, je na Danskem, kamor je odpotoval na odprtje svoje razstave, razkačil levičarske anarhiste. Tako zelo, da ima zdaj modrico okrog očesa in počeno rebro.

Faireya in njegovega kolega Romea Trinidada sta v zgodnjih sobotnih jutranjih urah vsaj dva neznanca napadla in zbrcala pred nočnim klubom Kodboderne 18 v Köbenhavnu, pri tem pa ga zmerjala z "Obamovim iluminatom" in se drla nanj, naj "izgine nazaj v Ameriko", poroča britanski Guardian.

Danska Metelkova?
Sicer v Los Angelesu nastanjeni umetnik je prepričan, da vzrok za napad tiči v nesporazumu glede njegove freske, s katero je zaznamoval rušenje legendarnega mladinskega centra Ungdomshuset na ulici Jagtvej 69. Dotrajano stavbo, ki je bila pred tem dolga leta zbirališče danske levo usmerjene mladine, so sredi viharne javne polemike porušili leta 2007; od takrat dalje se je za mlade razrasla v simbol spopada esteblišmenta z radikalno margino.

Umetnost v službi politike (pa čeprav s simbolom golobice miru)?
Faireyeva umetnina, ki je bila naslikana na zid prve stavbe ob praznini, kjer je nekoč stal mladinski center, je prikazovala golobico v letu nad napisom "peace" (mir) in številko 69. A kljub temu miroljubnemu sporočilu je freska očitno odprla stare rane, saj je bil Fairey nemudoma obtožen pitanja ljudi z vladno propagando. "Mestni svet sliko izrablja - ali posredno ali neposredno - za krasitev kraterja na Jagtvej 69," je komentiral tamkajšnji aktivist Eskil Andreas Halberg. "Umetnost je uporabljena v politične namene, da bi spor zakrpali na spravljiv način: 'Saj zdaj smo vsi prijatelji, kaj ne?'"

Že prvi dan po dokončanju so fresko oskrunili vandali, ki so "peace" spremenili v "no peace", dopisali pa še, naj gre "jenkijevski hipster" lepo domov. (Fairey je na svojem blogu ob tem duhovito pripomnil, da mu sicer laska, da je nekdo opazil, da je njegov okus za modo tako izbran, da že meji na nadležno obsesijo, da pa ga zelo bega negativna nastrojenost napisa.)
Revizija
Umetnik je nato s pomočjo nekaterih članov nekdanjega kolektiva Ungdomshuset spodnji del svoje instalacije popravil: doslikali so prizor izgreda in eksplozij, pospremljen s precej bolj srboritim sloganom: "Nič ni pozabljeno, nič oproščeno." (Nato je bilo nekaj dni vse mirno, 12. avgusta pa Fairey na blogu spet poroča, da so poslikavo napadli z gasilnim aparatom).

Fairey opozarja, da tudi prvotna freska nikoli ni bila mišljena kot propaganda in da je ni sponzoriralo mesto, ampak köbenhavnska galerija V1. "Nekaterim se je zdelo, da sodelujem z oblastmi, da skušam s propagandno stvaritvijo zgladiti rano."

Najbolj prepoznaven politični plakat po "Stričku Samu"
V Južni Karolini rojeni Fairey je svojo kariero začel v skejtarskih krogih; nekaj časa je oblikoval rolke in majice, preden se je po prepoznavnosti prebil s kampanjo nalepk Obey Giant. Njegov (sicer neuradni) poster za kampanjo Baracka Obame - zaradi zlorabe avtorskih pravic fotografske agencije, na katere portret se je naslonil, je imel sicer pozneje težave - je umetnostni kritik New Yorkerja, denimo, v zvezde koval kot "najučinkovitejšo ameriško politično ilustracijo od 'Striček Sam te hoče'".
Čeprav plakat nikoli ni bil uradni del kampanje, se je Obama Faireyu zahvalil v pismu: "Vaše podobe imajo globok vpliv na ljudi, pa naj jih vidijo v galeriji ali na ulični svetilki. V čast mi je, da sem del vaše umetnine, in ponosen, da imam vašo podporo."

"Špeca" pač ne
Sobotnega napada v Köbenhavnu Fairey ni prijavil policiji, češ da si ni nikogar dovolj dobro ogledal in da vse skupaj tako ali tako ne bi imelo smisla. "Tako ali tako nisem pretiran oboževalec policije. Edina posledica, ki sem jo videl pred seboj, so bili nadaljnji komentarji v medijih tipa 'ulični umetnik in jokica Shepard Fairey se ne zna ubraniti v pretepu, zato špeca policajem'".