Trditev umetnika Sheparda Faireyja, da je imel za svoj slavni plakat "HOPE" (Upanje) vso pravico uporabiti fotografijo agencije AP, je postala srž širše razprave o avtorskih pravicah.

Faireyjevi odvetniki so v petek javnosti sporočili, da se iz primera umikajo, ker da jih je njihova stranka "zavajala" z napačnimi informacijami in uničevanjem dokaznega gradiva. Fairey je od začetka toženja že spremenil svojo prvotno izjavo - da je slavni plakat ustvaril po predlogi AP-jeve fotografije senatorja Obame ob Georgeu Clooneyju, in ki jo je leta 2006 posnel Mannie Garcia. Ker je moral sliko za svoj plakat HOPE precej spremeniti, je do nedavnega trdil Fairey, torej ni kršil zakona o avtorskih pravicah.

V resnici je Fairey uporabil tisto fotografijo, za katero so pri AP-ju trdili, da je (in ki je dejansko zelo, zelo podobna umetnikovi končni stvaritvi): samostojni "portret" (takrat) bodočega predsednika, posnet ob isti priložnosti kot zgoraj omenjena fotografija s Clooneyjem. Pozneje je skušal za seboj zakriti sledi tako, da je iz svojih arhivov to fotografijo pobrisal, shranil pa druge.

Februarja je Fairey proti AP-ju vložil tožbo, da njihovih avtorskih pravic ni kršil (ker je fotografijo tako zelo spremenil), marca pa se je agencija odzvala s protitožbo: nenavedena in (finančno) nekompenzirana uporaba fotografije po njihovem ne le krši avtorske pravice, ampak tudi "pomeni grožnjo novinarstvu".

Kleč je torej v tem, koliko je bila izvirna slika pri ustvarjanju novega umetniškega dela spremenjena
Če Faireyju fotografije ni bilo treba kaj prida spreminjati, se da njegov primer na sodišču izpodbijati. Sodnik v tem primeru upošteva tudi tržno ceno zaščitenega izvornega gradiva in namenskost novoustvarjenega dela.

Odvetnik na čelu Faireyjeve ekipe Anthony Falzone poudarja, da njihov odstop nima nobene zveze z utemeljenostjo primera: "Tako močno kot prej verjamemo v zakon poštene uporabe (fair use, op. n.) in svobodo umetniškega izražanja in verjamemo, da bo Fairey v tem pogledu dobil zadoščenje. Upamo, da ta nesrečen položaj ne bo zameglil dejstev preiskave." Neuradni viri iz krogov blizu Faireyja navajajo, da bo umetnik sodni boj (očitno z drugimi odvetniki) nadaljeval.

Laž spodbija kredibilnost
Laurence Pulgram, odvetnik, ki se ukvarja s primeri v zvezi z intelektualno lastnino in ki je v slavnem sodnem boju proti Napsterju zastopal Metallico, je mnenja, da je Faireyjev primer v težavah. "To je bila butasta poteza. Njegovi odvetniki se lahko še naprej sklicujejo na pravico do poštene uporabe, ki jo zagotavlja zakon o avtorskih pravicah, a ni preveč verjetno, da bo porota presodila, da je bilo to, kar je naredil, "pošteno", saj je lagal in skušal javnost zavajati glede svojih virov."

Kaj ni vsaka stvaritev reinterpretacija nečesa že videnega?
39-letni umetnik iz Los Angelesa se je za svojo napako že opravičil: "Iskreno mi je žal za lastno slabo presojo in prevzemam polno odgovornost za svoja dejanja, pri katerih ni bil vpleten nihče drug." Dodal je šel, da bo zdaj popravil podatke o svojem viru ter da obžaluje, da ni že od vsega začetka govoril resnice. Obenem se mu ne zdi prav, da njegovo začetno "napako" nasprotna stran prikazuje "kot premišljen, zahrbten zločin" in da bi morala biti uporaba katere koli od obeh fotografij dovoljena. Jedro njegove umetnosti je vendarle manipulacija že obstoječih fotografij - in prepovedati uporabo teh bi bilo, "kot če bi ti kdo rekel: teh besed ne smeš uporabiti, ker so bile nekoč že uporabljene". "Kako bi se potem sploh pogovarjali?"

Del ameriške kulturne dediščine
Sodni spor med Faireyjem in AP-jem je sprožil glasne razprave med umetniki in zagovorniki svobode govora na eni (Faireyjevi) ter fotografi in novinarskimi organizacijami na drugi strani. Stilizirani Obama se je v času pred volitvami (pa tudi pozneje) pojavil na nešteto plakatih, majicah, priponkah, v knjigah in celo v muzeju - izvirnik je (za nerazkrito vsoto) odkupil inštitut Smithsonian.