Varčevalne ukrepe na tem področju bo po njenem mnenju treba "ciljati selektivno", da ne bodo imeli dolgoročnih posledic.

Ministra je pozvala, naj "pretrga paternalistično in ignorantsko držo" in se neha izmikati dialogu. Prav odsotnost dialoga po njenem mnenju še dodatno utrjuje zaskrbljenost nad usodo kulture, na kar že nekaj časa opozarja tudi Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS).

Reorganizacija že, a premišljeno
Potrata se strinja, da je reorganizacija potrebna, vendar pa bo rezanje sredstev prineslo reze tudi pri zaposlitvenih možnostih, je poudarila. Pri tem je imela v mislih vladno prepoved sklepanja avtorskih pogodb, ki bo po njenem mnenju najbolj prizadela javni RTV servis, pa tudi gledališča in drugo scensko umetnost.

Potrata: "Kultura ni tržno blago"
V SD-ju menijo, da kultura ne bi smela biti prepuščena tržnim zakonitostim, ker je ni mogoče razumeti kot tržno blago, temveč kot konstitutivni element slehernega naroda. Ob predlaganih varčevalnih ukrepih je na to še posebej opozorila, saj ti "najbolj zajedajo v podstat srednjega razreda", ta pa je najpogostejši obiskovalec kulturnih prireditev, torej tisti, ki v kulturo največ vrača.

Začarani krog?
"Če bomo osiromašili srednji razred, bomo s tem spodrezali tudi tisto, kar nekateri od kulture pričakujejo, namreč da bi se morala tudi samofinancirati," je dejala opozicijska poslanka. To pa je po mnenju SD-ja najbolj negativen dolgoročni učinek varčevalne politike, ki jo mnogi, tako Potrata, že razglašajo za odpovedovanje. Ena izmed mogočih rešitev, kako privarčevati, bi bil po njenih besedah načrt boljše izrabe vsega, kar v kulturi že obstaja.

Ministra Turka je pozvala tudi, naj se javno opredeli do Dekaloga za kulturno Evropo, ki ga je podpisalo 22 ministrov za kulturo, tudi tedanji začasni slovenski minister Boštjan Žekš. Podpis mu namreč nalaga, da ravna v skladu z dokumentom. "Če bo ravnal v skladu z dekalogom, potem bo tudi druga pričakovanja in zahteve kulturnikov mogoče spraviti na boljšo pot do rešitev," je še dejala Potrata.