Drugo
(2)
SSKJ
Raziskavo Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov, ki je zajela okoli 6.000 ljudi, so opravili lansko poletje. Izsledki bodo služili kot smernice za oblikovanje Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2019-2024. Foto: Mladinska knjiga
Kozma Ahačič
"Treba se je posvetiti izobraževanju v slovenskem jeziku v zamejstvu od začetka do konca," je prepričan Kozma Ahačič, vodja raziskave Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov. Foto: BoBo
Ministrstvo za kulturo
Poročilo raziskave Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov bo kmalu na voljo tudi na spletnih straneh ministrstva za kulturo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Kakšen odnos imajo govorci slovenščine do svojega jezika in kaj pričakujejo v zvezi z njim

Raziskava pokazala potrebo po razvijanju slovenščine
24. november 2017 ob 17:33
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"To je največja tovrstna raziskava doslej, s katero smo skušali izvedeti, kaj si uporabniki slovenščine in drugih jezikov v Sloveniji mislijo o dosedanji jezikovni politiki in kaj si v zvezi z rabo slovenskega jezika želijo v prihodnosti," je na predstavitvi izsledkov raziskave Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov povedal njen vodja Kozma Ahačič.

Raziskavo, ki je zajela okoli 6.000 ljudi, so opravili lansko poletje, pri njej pa je sodelovalo 42 znanstvenikov. Izsledki so med drugim pokazali, da ljudje kot nujno doživljajo potrebo po razvijanju slovenščine in skrbi zanjo na vseh področjih, še posebej v medijih, visokem šolstvu, znanosti in umetnosti. Neustrezno razmerje med jezikom in književnostjo pri šolskem pouku pa se je izkazalo za eno izmed perečih težav.

Kako pomemben nam je jezik
Obdelava odgovorov na vprašanja v raziskavi je pokazala, da je za uporabnike slovenščine nujno ozaveščanje, kako pomembna je opremljenost s slovenskimi ali dvojezičnimi napisi. Odgovori so pokazali tudi, da je izbira jezika med zaposlenimi v podjetju, katerega lastnik ali vodja je tujec, lahko zelo občutljivo področje. In kot je povedala Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, podobno velja tudi za javne prireditve v Sloveniji.

Prvič zajete vse skupine uporabnikov slovenščine
Nadalje je Nataša Gliha Komac poudarila, da so bile v raziskavo o rabi jezika prvič vključene vse skupine jezikovnih uporabnikov, od pripadnikov manjšin v Sloveniji do slepih, gluhih in naglušnih, specializirani in splošni jezikovni uporabniki. Zajela je tudi uporabnike slovenskega jezika zunaj Slovenije, pri čemer je bil posebej dober odziv v Italiji in Avstriji.

Govorci slovenščine se zavzemajo, da bi bilo pri pouku slovenskega jeziku v srednjih šolah razmerje med jezikovnimi in književnimi vsebinami vsaj pol - pol, kar je zakonsko predpisano, a se v praksi po Ahačičevih navedbah več časa namenja književnosti.

Kam usmerjati finančna sredstva
Glede financiranja jezikovnih priročnikov se je izkazalo, da je smotrneje več sredstev namenjati temeljnim dolgoročnim projektom (slovar knjižnega jezika, pravopis, priročnik za pravorečje) kot pa enkratnim aplikativnim. "Prav tako se je pokazala potreba po uvedbi intenzivnih tečajev slovenščine za otroke priseljencev in posebnem usposabljanju za pedagoške delavce," je pojasnil Kozma Ahačič.

Na področju jezikovne opremljenosti, virov in tehnologij je raziskava pokazala, da bi bilo denarna sredstva smotrneje vlagati v večje, dolgotrajnejše in temeljne raziskovalne projekte, šele nato v manjše, aplikativne.

Sicer pa je Jezikovna politika RS in potrebe uporabnikov ciljni raziskovalni projekt, ki ga vodi Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) oz. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v sodelovanju z ljubljansko, mariborsko in novogoriško univerzo, Inštitutom za narodnostna vprašanja, Pedagoškim inštitutom, Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije, podjetjema Alpineon in Amebis ter Zvezo Sožitje.

Izsledki raziskave bodo služili kot smernice za oblikovanje Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2019-2024.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
Celt
# 24.11.2017 ob 17:50
Knjižna slovenščina je že ok... ampak dajte delat tudi na narečnih slovarjih. Pri narečjih imamo še veliko vrzeli, ki pa jih čez 20+ let ne bo več mogoče zapolniti saj veliko narečnih govorov izginja.
AMFIBIJA
# 24.11.2017 ob 20:12
KAKŠEN ODNOS

Kakšen je do znanosti odnos,
se v prispevku najbolj s tem pokaže,
ko nazive doktorske najlaže
se izpušča, kot da šli bi v nos.

Ko pa kje nastopi kak magister
in ko gre za stvar politikantsko,
bo ravnal novinar puritansko,
vsem izpričal, kakšen je filister.
Kazalo