Nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot meni, da so zahteve KOKS jasne - to je dialog z vladnimi predstavniki o javnem interesu in institucijah slovenske kulture, ki bi odgovoril na vprašanja, kam vodijo sprejeti in napovedani ukrepi vlade. Foto: BoBo
Nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot meni, da so zahteve KOKS jasne - to je dialog z vladnimi predstavniki o javnem interesu in institucijah slovenske kulture, ki bi odgovoril na vprašanja, kam vodijo sprejeti in napovedani ukrepi vlade. Foto: BoBo
KOKS že vse od svoje ustanovitve konec januarja dalje dejavno opozarja na problematiko poseganja v kulturno poitiko. Foto: BoBo
Boris A. Novak
Boris A. Novak je eden od kulturnikov, ki javno opozarjajo, da je skrajno neodgovorno in cinično prikazovati kulturnike kot krivce za porabo davkoplačevalskega denarja. Foto: MMC RTV SLO
Koks
Člani KOKSa so prebrali tudi deklaracijo, naslovljeno Dekalog za Evropo kulture. Kot so dejali, je pobudo za deklaracijo dal francoski minister za kulturo in komunikacije Frederic Mitterand, med podpisniki je tudi več kot 20 evropskih kulturnih ministrov, tudi slovenski. Foto: BoBo

V Društvu slovenskih pisateljev je ob svetovnem dnevu poezije in napovedih novih ukinitev na področju kulture potekal posvet Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS).

Sodelujoči so razpravljali o nadaljnjih korakih KOKS-a in bili enotni, da bi se na odsotnost dialoga z vladnimi predstavniki morali odzvati glasneje in brez strahu.

Sodelujoči so ob vladnih ukinitvah uradov in napovedih o ukinitvah javnih agencij s področja filma in knjige, ki sta se ji pridružila še napoved ukinitve javnega zavoda Center sodobnih plesnih umetnosti in sklep vlade 8. marca, s katerim v javnem sektorju prepoveduje na novo sklepati vse avtorske in svetovalne pogodbe, izrazili prepričanje, da varčevanje na področju kulture ne bo prineslo želenih rezultatov.

Populistično udrihanje po "parazitih"
Ugotavljali so, da je javno mnenje pavšalno vladno argumentacijo o varčevanju - ki se ni soočila z zainteresirano strokovno javnostjo in je mestoma zavila v populizem - pograbilo in jo predelalo v nekakšno podobo umetnikov kot parazitov družbe. To so nevarne ideje, so opozorili sodelujoči.

Politika ščuvanja?
Kulturniki nočejo in ne nameravajo v javnosti prevzeti vloge nekakšnega grešnega kozla pričujoče gospodarske krize. Med drugim tudi zato, ker se vsakoletni državni proračun za kulturo giblje okoli dveh odstotkov celotnega proračuna. Zavedajo se, da se kot najbolj preprosta kaže politika razdvajanja, ločevanja ljudi in ščuvanja enih proti drugim: delavstva in tehnične inteligence proti kulturnikom, kot je bilo navada delati v časih nekdanje Jugoslavije.

Pesnik in profesor Boris A. Novak opozarja, da se vlada kljub večkratnim in vljudnim pozivom ni odzvala na dialog in je namesto njega prek medijev organizirala pogrom javnega mnenja zoper kulturo in kulturnike ter prepričala večji del prebivalstva, da naj bi bili umetniki in kulturniki zgolj paraziti in s tem sovražniki ljudstva. KOKS se je na seji v sredo odločil, da bo poskušal tudi po drugih kanalih uveljaviti svoja stališča in proteste, je povedal Novak in dodal, da je skrajno neodgovorno in cinično prikazovati kulturnike kot krivce za porabo davkoplačevalskega denarja.

Pogrešali so ministra
Izrazili so tudi obžalovanje, da se minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk in državni sekretar na ministrstvu Aleksander Zorn, nista udeležila torkove seje Nacionalnega sveta za kulturo. Ministru Turku jim zato ni uspelo izročiti osnutka Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2012-2015. Ob tem so spomnili, da je leta 2000 tedanji minister za kulturo Rudi Šeligo s sodelavci pripravil njegov predlog in v predgovoru med drugim zapisal, da je to varovalka pred vdorom ozkih strankarskih interesov in izključujočih ideologij v kulturno politiko.

Ukinjanje institucij po tekočem traku
V razpravi o izjavi plenuma KOKS - ki jo bodo z dopolnili javnosti posredovali v prihodnjih dneh - so ugotavljali, da se prav tisto, pred čemer je leta 2000 svaril Šeligo, uresničuje danes. Pri pričujočih napovedih poseganja v kulturno politiko ne gre za varčevanje niti za socialdemokratsko preurejanje države, temveč za nerazumno ukinjanje institucij, ki jih je država sama ustanovila, in to zato, da jo predstavljajo kot moderno državo.

Kaj počne opozicija?
Spraševali so se tudi, zakaj se znotraj parlamentarnih mehanizmov opozicija še ni postavila po robu demontaži institucionalnega temelja slovenske kulture. Ponudili so odgovor, da je tudi njej enostavneje prebivati v duhovno osiromašeni Sloveniji, saj ji tako ostaja upanje, da se bo, ko in če znova pride na oblast, lahko razglasila za rešiteljico naroda in kulture.

Sodelujoči so svoja razmišljanja povzeli v zahtevo po začetku dialoga z vladnimi predstavniki, v katerem bodo lahko skupaj poiskali strokovno utemeljene rešitve na področjih, v katera posegajo že sprejete in napovedane odločitve vlade.

Zavzeli so se za ohranitev Javne agencije za knjigo RS, Filmskega centra Slovenije, preklic sklepa 5. seje vlade o prepovedi sklepanja avtorskih pogodb v javnem sektorju in za spoznanje, da kultura ni le poraba javnega denarja, temveč proizvodnja smisla in simbolov, ki potrjujejo samobitnost in samozavest.