S Polono Balantič smo se pogovarjali o njenem videnju oddaje in kulturne problematike sploh, pogledali v ozadje nastajanja oddaje in jo povprašali o morebitnih novostih. Ista vprašanja smo zastavili tudi drugi voditeljici Mateji Valentinčič, njene odgovore pa boste lahko prebrali jutri.

Iz kakšnega razumevanja kulture izhaja oddaja Osmi dan? - Je kultura stvar elit ali nekaj, kar je tu za vsakogar?
Verjetno vsak od sodelavcev oddaje pojem kulture razume po svoje. Če se najprej navežem na drugi del vprašanja, torej na to, ali je kultura zadeva elit ali množic: po mojem lahko o tej dihotomiji govorimo le takrat, ko – kar se pri nas seveda še prepogosto dogaja – kulturo tako rekoč enačimo z umetnostjo, zabavo, folkloro ... Za mene je ta opredelitev preozka in si tudi ne želim, da bi bila osnova uredniškega načrtovanja oddaje Osmi dan. Kultura zame namreč poleg umetnosti predstavlja vsa področja delovanja, ki poskušajo na neki način reflektirati naš svet, gledati v zakulisje očividnega oziroma očitnega in ki poskušajo tudi iskati 'napake' v tem svetu in ga idejno popraviti; vsaj poskusijo delovati v tej smeri.

Zato si sama še posebej želim veliko prispevkov, ki stopajo na polje humanistike in tudi na tisto vsaj zame izredno pomembno mejno polje med (humanističnimi) vedami in politiko; torej na polje, v katerem se politika misli širše od dnevnega političnega dogajanja, torej v smislu razmišljanja o tem, kje in kako si želimo živeti. Ta zastavek je seveda vsaj malo utopičen in idealističen, ampak … Oziroma, če se še malo pošalim. Čeprav gre za oddajo o kulturi, si želim, da pri oddaji ne bi sodeloval noben 'idiot', če se navežem na pomen besede idiot v atenski demokraciji, kjer je bil idiot tisti, ki se je zanimal predvsem za sebe, za javne zadeve pa mu ni bilo mar.
In če se vrnem na vprašanje, kakšno razumevanje kulture stoji za oblikovanjem oddaje Osmi dan. Meni najbližja je koncepcija kulture tista, ki jo zasleduje oddaja televizijske postaje 3 Sat Kulturzeit. To je nekaj več kot polurna oddaja, v kateri vsak delovni dan gledamo poglobljene prispevke ne le o kulturnih dogodkih, ampak oddaja vsak dan ponudi tudi prispevke in intervjuje, ki onkraj pogovorov s politiki in onkraj navajanja izjav odločevalcev reflektirajo najbolj aktualne politične dogodke; nekakšna sprega humanistike in novinarstva v obravnavi vsega, kar se dogaja v svetu, je to. To je zame ideal.

Koliko predznanja terja priprava tovrstne oddaje, saj navsezadnje številnih kulturnih projektov ni mogoče razumeti brez poznavanja specifičnega konteksta?
Tudi tukaj lahko odgovorim le s svoje pozicije. Zase lahko rečem, da mi pri delu izjemno pomaga to, da sem študirala zgodovino; oziroma da ta študij še nadaljujem. Prav zgodovinsko znanje mi namreč pogosto hitreje kot drugim pomaga razumeti kontekst in pa tudi v zgodovinsko perspektivo umestiti pomen in vlogo nekega fenomena ali teme, s katero se ukvarjam. Mislim, da je prav razgledanost ključna predpostavka za dobrega novinarja kulturne redakcije, saj široka razgledanost in tudi seveda nujno sprotno spremljanje dogajanja (tudi političnega) po doma in svetu, novinarjem

omogoči, da presežejo vlogo golih odzivnikov na avtorje projektov, ki jih obravnavajo. Omogoči jim, da stopijo onkraj vloge nabiralcev in povzemovalcev izjav sogovornikov. Le tako lahko prispevke obogatijo z lastnim, avtorskim besedilom in jih tako naredijo za resnično avtorske prispevke, v katerih fraze in pavšalne izjave ne bi smele imeti mesta.

Je pol ure, kolikor je namenjene oddaji, sploh dovolj za vse dogajanje?
Za trenutno zasnovo oddaje je to dovolj. Moja dolgoročna vizija bi bila sicer daljša oddaja, ki bi imela vsakič določen 20-25-minuten fokus, v katerem bi lahko tudi več novinarjev na različne načine osvetlilo neko res aktualno temo.
Kako oddaja nastaja? Na kakšen način se izbirajo teme, je treba skrbeti za uravnoteženost različnih področij kulture?
Običajno novinarji, ki sodelujejo pri oddaji, sami predlagajo teme, ki bi jih želeli obdelati v oddaji. Meni osebno se uravnoteženost področij kulture ne zdi niti nujna niti bistvena, ker tudi različna področja v Sloveniji zaznamuje zelo različna kakovost prispevkov ustvarjalcev. Sem tudi proti uredniški politiki tipa: 'To pa moramo imeti v oddaji, ker gre pač za neko zadevo, ki se dogaja v tej in tej ustanovi nacionalnega pomena, ker za tem stoji ta in ta oseba, ker smo o tem vedno poročali ...' To niso pravi argumenti oziroma to sploh niso argumenti. Gre za pozicijo, ki meji na nedopustno kurtoaznost in reklamno leporečje.
Menim, da je teme prispevkov treba izredno kritično izbirati in izključiti vsak avtomatizem, po katerem naj bi mesto v oddaji dobili nekateri tradicionalni dogodki in podobno. No, če bi se vsi dogodki obravnavali res kritično, potem bi privolila tudi v to, na žalost pa (malo samokritike je vedno potrebne) imajo naše oddaje vsaj po mojem mnenju čisto premalo kritične osti. Morda bi še dodala, da je zame zadnji in prvi kriterij, torej nekakšen 'bottomline', vprašanje, kaj nam neki prispevek pove o našem svetu, o naši družbi, o naši Kulturi pravzaprav; kako nam pomaga pri orientaciji v tem trenutku, v tem našem času. To je ključno.
Koliko je v njej prostora za kulturno politiko, torej za popolnoma praktične vidike financiranja kulture, položaja kulturnikov in podobno?
Prav področje kulturne politike kot (redna) tema v Osmem dnevu je nekaj, do česar imam dokaj shizofren in ne dokončno izoblikovan odnos. Seveda se mi to področje zdi izredno pomembno, vendar pa je kulturna politika področje, ki terja redno spremljanje. Tukaj gre za teme in probleme in tudi afere, ki se iz tedna v teden razvijajo, in če narediš v Osmem dnevu neki daljši prispevek o področju založništva (na primer), lahko že naslednji dan pride do sprejetja kakšnega odloka ... ali pa do pomembnega odziva ustvarjalcev, zaradi česar potem prispevek v Osmem dnevu že ni več aktualen in bi ga bilo treba nemudoma popraviti in se nanj odzvati, tega pa zaradi samega tedenskega formata oddaje ni mogoče izpeljati v smislu uresničevanja ene od ključnih zahtev televizijskega medija – to je hitrosti poročanja. Zato sem veliko bolj za to, da bi se kulturna politika redno in sistematično (iz dneva v dan skoraj) spremljala v Kulturi, ki je na sporedu vsak dan, in v drugih oddajah dnevnega informativnega programa. To se mi zdi bolj smiselno.

Lahko v novi sezoni pričakujemo kakšne spremembe, novosti?
Mislim, da niti ne. Morda je edina novost ta, da se bova kot voditeljici iz tedna v teden izmenjevali z Matejo Valentinčič, kar nama bo tudi omogočilo, da bo vsaka 'svojo' edicijo oddaje morda uspela oblikovati nekoliko po svoje oziroma v smeri obravnav tem, ki ji bolj ležijo.