Organizatorji slovesnosti v Ottawi ob letošnji 150. obletnici Kanade so že lani pristopili k cerkvenemu osebju in to se je strinjalo z mehanskim pajkom na območju katedrale Notre-Dame. Foto: Reuters
Organizatorji slovesnosti v Ottawi ob letošnji 150. obletnici Kanade so že lani pristopili k cerkvenemu osebju in to se je strinjalo z mehanskim pajkom na območju katedrale Notre-Dame. Foto: Reuters
Pajek Maman
Za izbor lokacije je delno zaslužno dejstvo, da katedrala (vidna v ozadju) stoji nasproti Nacionalne umetnostne galerije, pred vhodom katere se nahaja znameniti dolgonogi bronasti pajek umetnice Louise Bourgeois, imenovan Maman, ki stoji tam od leta 1999. Foto: Wikimedia Commons
150. obletnica Kanade
Leta 1867 je britanski parlament potrdil zakon o britanski severni Ameriki ter s tem združil tri oziroma štiri province - Novo Škotsko, Novi Brunšvik in Kanado, ki sta jo tvorila Ontario in Quebec. Foto: EPA

K ottavskemu slovesnemu programu je v povezavi s katedralo Notre-Dame svoj delež prispevalo tudi francosko ulično gledališče La Machine, kar pa je pri nekaterih tudi ali predvsem zaradi nerazumevanja simbolizma imelo nasproten učinek od želenega.

"Demoničen" mehanski pajek Kumo
Udeleženci slovesnosti so lahko spremljali, kako ogromen mehanski pajek seda na tamkajšnjo katedralo, med koncem tedna pa se je nato še sprehajal po soseski. Kumo, kakor so poimenovali pajka, se ponaša s skoraj 20 metri dolžine in širine, v višino pa meri dobrih pet metrov v mirovanju in skoraj 13 metrov med gibanjem.

Nekateri odzivi so bili po poročanju kanadskega portala Catholic News Service (CNS) zelo burni, kritiki so med drugim svoj bes izlili tudi na zidu profila nadškofa Terrencea Prendergasta na enem od družabnih omrežij. Tako je ena od ogorčenih vernic zapisala, da je Kumo "moteč, vzbujajoč razočaranje in nasploh sramoten". Nekaterim se je mehanska instalacija zdela celo "demonična" in "bogoskrunska".

Družba za znamenitega bronastega Mamana
Kako se je sploh Kumo znašel v sakralnem kontekstu? Po pisanju portala Hyperallergic so organizatorji slovesnosti v Ottawi že lani pristopili k cerkvenemu osebju, in to se je strinjalo s pajkom na območju katedrale. Za izbor lokacije je delno zaslužno tudi to, da stoji katedrala nasproti Nacionalne umetnostne galerije, pred vhodom katere je znameniti dolgonogi bronasti pajek leta 2010 umrle francoske umetnice Louise Bourgeois, imenovan Maman.

Nadškof Prendergast je pozneje izrazil svoje obžalovanje, da je njegovo skupnost razžalilo nekaj, kar je bilo pravzaprav mišljeno kot gesta tesnejšega povezovanja širše skupnosti. "S cerkvenim osebjem smo pričakovali, da bi lahko nekateri … nasprotovali temu, vendar da bo morda to nasprotovanje minimalno, saj s pajkom v bližini cerkve ni bilo mišljenega nič slabega," je pojasnil nadškof za CNS.

"Obžalujem, da je bilo naše predvidevanje, da bi lahko drugi tako zelo drugače videli ta dogodek, nezadostno. Tistim, ki so bili šokirani, sporočam svoje obžalovanje, da je bila naša dobronamerna poteza sodelovanja na slovesnosti zanje vse prej kot to," je še dejal Prendergast.

Nedovzetnost za simbolizem
Nadškof je ob tem opomnil, da so bili po drugi strani tako katoličani kot drugi – ter tako anglofono kot frankofono prebivalstvo - zadovoljno, da je bila katedrala Notre-Dame vključena v slovesnost v Ottawi, ki se je je kljub dežju udeležilo okoli 25.000 ljudi. Ob tem je Prendergast opomnil na simbolizem, ki ga je prinesel - in pozneje tudi odnesel - mehanski pajek v kontekstu katedrale Notre-Dame, se pravi Naše gospe. Kot je zapisal v svojem tvitu ob odhodu Kuma: "Naša gospa v razodetju premaga zmaja (in izpolni obljubo iz Geneze o uničenju kače) ter ponovno nemoteno vlada."

Druga zgodovina, drugi razlogi za nasprotovanje
Poleg nejevolje, ki jo je povzročil pajek na slovesnosti, pa je po pisanju tujih medijev tudi samo praznovanje obletnice sprožilo nekaj protestov. Tako so nekatere staroselske skupnosti opomnile, da gre v njihovih očeh za slavljenje več kot 100 let kolonizacije in tako so v znak protesta postavili šotor v bližini glavnega odra v Ottawi.