Neva Trampuž Orel se z znanstveno-raziskovalnim delom, objavljenim v številnih znanstvenih revijah in monografijah, uvršča v vrh evropske arheometrije, med drugim beremo v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo Slovenskega arheološkega društva. Foto: Slovensko arheološko društvo
Neva Trampuž Orel se z znanstveno-raziskovalnim delom, objavljenim v številnih znanstvenih revijah in monografijah, uvršča v vrh evropske arheometrije, med drugim beremo v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo Slovenskega arheološkega društva. Foto: Slovensko arheološko društvo
Izkopanine
Prve nagrade je Slovensko arheološko društvo podelilo leta 1996 v Ljubljani, ob petdesetletnici delovanja arheologije kot samostojne znanstvene discipline v Sloveniji. S priznanji nagrajujejo vsakoletno delo kolegov društva, ki z znanstvenimi, strokovnimi in poljudnimi publikacijami, razstavnimi in konservatorskimi dosežki ter drugimi javno odmevnimi projekti večajo ugled arheološke stroke. Foto: Wikipedia

Neva Trampuž Orel je bila kot kustosinja za prazgodovinska obdobja od leta 1973 do upokojitve pred petimi leti zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije. Leta 1987 je s tamkajšnjo razstavo Bronasta doba na Slovenskem vpeljala nov koncept arheoloških razstav v slovenski prostor. Na tej postavitvi so bili namreč prvič pri nas sistematično predstavljeni izsledki naravoslovnih znanosti pri raziskavah bronaste dobe, razstavo pa je obogatilo veliko rekonstrukcij.

Spreminjajoča se sestava zlitin
Kasneje se je usmerila v interdisciplinarne raziskave bronaste dobe, in sicer je v slovenski arheološki stroki orala ledino na področju arheometrije. Z natančnimi analizami elementne sestave kovinskih izdelkov je raziskovala tehnološke postopke v prazgodovinski metalurgiji.

Pri raziskavah artefaktov iz pozne bronaste dobe je Trampuž Orlova prišla do ključnih novih spoznanj, kot na primer, da so imeli prazgodovinski metalurgi visoko specializirano znanje, saj so kovine pri izdelavi zlitin uporabljali namensko. Tako se na primer zlitine, iz katere so bili izdelani srpi, po vsebnosti kositra bistveno razlikujejo od tistih, iz katerih so bili narejeni meči in sulice. Skozi čas sta se sestava in delež nečistoč v zlitinah spreminjala, kar dokazuje uvajanje novih metalurško-tehnoloških postopkov.

V vlogi predmonetarnih sredstev
Še eno pomembno spoznanje raziskav je, da smemo nekaterim bakrenim in bronastim izdelkom pripisati vlogo predmonetarnih sredstev, med drugim beremo v utemeljitvi nagrade.

Na svoji karierni poti je tesno sodelovala tudi z raziskovalci z Univerze v Ljubljani, Kemijskega inštituta in Metalurškega inštituta v Ljubljani. S svojim raziskovalnim delom pa se je uveljavila tudi na mednarodno področju. Udeleževala se je mednarodnih strokovnih srečanj, kamor so jo vabili, njeni članki pa so doživeli objave v vodilnih mednarodnih strokovnih publikacijah.

Neva Trampuž Orel se z znanstveno-raziskovalnim delom, objavljenim v številnih znanstvenih revijah in monografijah, uvršča v vrh evropske arheometrije, so še zapisali v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo.