Najdražje prodano delo na dražbi, krajina Petra Lubarde, je bila leta 1950 razstavljena na 25. Beneškem bienalu. Foto: BoBo
Najdražje prodano delo na dražbi, krajina Petra Lubarde, je bila leta 1950 razstavljena na 25. Beneškem bienalu. Foto: BoBo
Na dražbi so prodali približno polovico ponujenih predmetov za 106.620 evrov.
Na dražbi so prodali približno polovico ponujenih predmetov za 106.620 evrov. Foto: BoBo
Kot kaže, bodo nekaj del prodali tudi po dražbi, saj so že prejeli ponudbe za nekatera neprodana dela.
Kot kaže, bi znali nekaj del prodati tudi po dražbi, saj so že prejeli ponudbe za nekatera neprodana dela. Foto: BoBo

Število udeležencev v avli Narodnega muzeja Ljubljana je dokazalo veliko zanimanje za sicer redke tovrstne dogodke pri nas, četudi je bilo več radovednih opazovalcev kot zbiralcev. Kot je po končani dražbi sporočil lastnik Antike Carniole Jaka Prijatelj, so prodali približno polovico ponujenih predmetov, in sicer za 106.620 evrov (prodajali so nekaj manj kot 110 del, katerih skupna vrednost je po izklicnih cenah presegala 400.000 evrov).

Najdražje so prodali krajino Rijeka Crnojevića črnogorskega umetnika Petra Lubarde, ki so jo prodali za 35.000, kar je enkrat več od izklicne cene (17.000 evrov). Poleg samega ugleda, ki spremlja enega najbolj cenjenih slikarjev nekdanjega skupnega jugoslovanskega prizorišča, je verjetno k visoki ceni doprinesel tudi podatek, da je bila slika leta 1950 razstavljena na 25. Beneškem bienalu, o čemer priča nalepka na hrbtni strani platna. Po poročanju časnika Dnevnik naj bi po neuradnih informacijah sliko kupili v enem od srbskih oziroma črnogorskih muzejev.

Lubardi je sledila Ivana Kobilca, katere Ženski akt so prodali za 28.700, kar je le 4.700 evrov več od izklicne cene. Tretjo najvišjo ceno je doseglo delo predstavnikov sodobnega ustvarjanja, in sicer Sejalec Irwinov. Diptih mednarodno cenjenega kolektiva so prodali po izklicni ceni 12.500 evrov. Tudi za nakup Portreta Luize Pesjakove, ki jo je leta 1850 naslikal Mihael Stroj, novemu lastniku ni bilo treba preseči izklicne cene 8.500 evrov, za Ribiško družino Maksima Sedeja prav tako. Sliko slednjega so prodali za 5.000 evrov.

Precej zanimanja je bilo za grafična dela nič manj zvenečih imen (na primer Božidarja Jakca, Rika Debenjaka, Lojzeta Spacala, Marija Preglja, Toneta Kralja, Vladimirja Makuca, Andreja Jemca in Franceta Miheliča), ki pa so resda že v izhodišču cenovno bolj dostopna. Med vidnejšimi deli, za katera ni bilo dovolj zanimanja, da bi jih prodali, je Picassov krožnik z znamenito motiviko Don Kihota (izklicna cena je bila 230 evrov). Doma so ostali tudi Plečnikovi stoli in redek stol Maksa Fabianija. Zbiralci prav tako niso pokazali zanimanja za portretne fotografije Vena Pilona (po 1.200 evrov). Pri istih lastnikih ostajajo še slike slikarjev, kot so Gojmir Anton Kos, Matej Sternen, Marij Pregelj in Ivan Vavpotič.

Še pred začetkom dražbe so zaradi nejasnega lastništva na željo lastnikov in družine Attems iz izbora ponujanih del umaknili sliko Lot s hčerama Franca Karla Remba (izklicna cena: 50.000). Po Prijateljevih besedah pričakujejo, da bodo nekaj stvari prodali tudi po dražbi, saj že prihajajo ponudbe za nekatera neprodana dela.